Po pomoč samo, če je res nujno

Uničeno dežurno zobozdravstvo: Ponoči ne dela niti en zobozdravnik v državi

Antun Katalenić
28. 8. 2021, 07.30
Posodobljeno: 5. 4. 2023, 11.30
Deli članek:

V Mariboru se prvega septembra predvidoma znova odpre nočna zobozdravstvena ambulanta, v Ljubljani o tem še ne razmišljajo.

STA
Nenujnih storitev v času dežurne službe osnovno zavarovanje ne krije, pojasnjujejo na ZZZS.

Ali izkušate hudo bolečino v ustni votlini, ste si v nesrečnem spletu okoliščin poškodovali zobe ali dlesen? Če je ura pozna, boste morali počakati do jutra. Trenutno namreč na ozemlju celotne Slovenije ponoči ne deluje niti ena dežurna ambulanta, pri iskanju dežurnega zdravnika prav tako ne boste imeli sreče ob sobotah ali nedeljah popoldne. Srečo lahko poskusite zgolj pri kakšnem zasebniku, kot je to storila bralka, ki nas je opozorila na problematiko, bolečin pa jo je odrešil zobozdravnik, ki se je je usmilil in opravil pot do ambulante. Sicer ji ne bi preostalo drugega, kot da si poskuša lajšati bolečine s tabletami in čaka na naslednji dan.

Zdravstveni domovi v večjih slovenskih krajih praviloma vzdržujejo sistem dežurstev, tako da lahko pacient, od začetka epidemije sicer samo ob najavi, obišče posebno ambulanto za nujne primere. Te delujejo med tednom od jutra do večera, ob koncih tedna pa zgolj dopoldne. Nočni zobozdravstveni ambulanti, ki sta pred epidemijo delovali v Ljubljani in Mariboru, sta ta čas zaprti. V obeh primerih gre sicer za storitve, ki jih za lastne občane plačata občini, saj predstavljajo nadstandardne zdravstvene storitve, ki jih zdravstveno zavarovanje ne krije. Na Mestni občini Ljubljana so pojasnili, da glede na aktualne epidemiološke razmere ne načrtujejo vnovičnega odprtja ambulante, »tudi po normalizaciji razmer bo potreben določen čas, da se delovanje ambulant povrne v stanje pred epidemijo«, so dodali. Iz Zdravstvenega doma Maribor so odgovorili, da je vnovično odprtje tamkajšnje nočne ambulante za zdaj predvideno za prvi september.

24-urni rok

Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, je sicer v odgovoru na naša poizvedovanja zapisal, da potrebe po nočnih dežurstvih niti ni bilo. »Zoboboli in podobna stanja so običajno takšna stanja, pri katerih se pacient lahko obravnava v roku 24 ur, kot veleva tudi Zakon o pacientovih pravicah za nujna stanja,« je pojasnil.

Nujna stanja v zobozdravstvu so močan zobobol (nevzdržna, huda stalna bolečina, ki traja več kot 24 ur, in analgetik ne pomaga), akutna infekcija (vnetje, ki se kaže kot oteklina, težje požiranje in odpiranje ust, zvišana telesna temperatura), močnejša krvavitev po oralnokirurškem posegu, ki se po določenem času ne ustavi, ter poškodbe (v področju zgornje in spodnje čeljusti oziroma ustne votline). Pavlović je zapisal, da so se sicer »večje otekline in druga res življenjsko ogrožajoča stanja, ki izvirajo iz patologije ustne votline, že doslej obravnavali (in se še vedno) na sekundarni in terciarni ravni ter je pomoč prek mreže urgentnih služb dostopna neprekinjeno. V tem kontekstu pacienti niso ogroženi ali prikrajšani in je za pravočasno zobozdravstveno oskrbo nujnih stanj ustrezno poskrbljeno.«

ZZZS krije nujne primere

Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da nujne zobozdravstvene storitve, ki se opravijo ponoči ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ali jih opravi zobozdravnik, ki ni naš izbrani osebni zobozdravnik oziroma nima pogodbe z ZZZS, krije obvezno zavarovanje »samo, če so bile nujne, sicer je pacient samoplačnik«. Zobozdravstvena ambulanta je dolžna pred izvedbo storitve pacienta seznaniti z morebitnim plačilom ali doplačilom ter pridobiti njegovo soglasje, po izvedbi storitve pa izdati račun, dodajajo na ZZZS. Diskrecijsko pravico in dolžnost ugotavljanja, kdaj je storitev nujna oziroma neodložljiva, ima le zdravnik.

Brez pritožb

Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic pri Nacionalnem institutu za javno zdravje za področje Ljubljane, je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejala, da glede zaprtja nočnih ambulant ali siceršnje nedostopnosti nujne pomoči v zobozdravstvu v zadnjem času niso prejeli nobenih pritožb, le nekaj pritožb so prejeli na račun nesporazumov in sporov o tem, katero zdravstveno stanje je nujno in katero ni – torej glede plačljivosti storitve. Hlade Zoretova le opozarja, naj zdravstveni zavodi poleg obvestila o zaprtju ambulante svoje paciente tudi usmerijo, kam naj se obrnejo po pomoč ob hudih bolečinah, saj, kot pravi, »zobje bolijo tudi ponoči«. Vse bolj skrb vzbujajoča epidemiološka slika po vsej državi sicer postavlja pod vprašaj ne zgolj delo dežurnih, temveč tudi osebnih zobozdravnikov.