Znanstveniki opozarjajo, da so močne padavine, ki so julija povzročile uničujoče poplave v zahodni Evropi, in požari, ki so avgusta pustošili po Sredozemlju, posledica podnebnih sprememb.

Zaradi napovedanega globalnega dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija, ki bi se lahko zgodil najkasneje v 20 letih, se po svetu obetajo katastrofalne naravne nesreče. Napovedujejo vse hujše vročinske valove, intenzivnejša deževja in poplave, suše, dvig morske gladine, marsikje ne bo več sezonske snežne odeje, talili se bodo ledeniki.

Znanstveniki se sklicujejo na poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). »V atmosferi je največ ogljikovega dioksida v najmanj dveh milijonih let, človekove dejavnosti so povzročile največje segrevanje planeta v zadnjih 2000 letih. Gladina morja se dviga najhitreje v 3000 letih, na arktičnem območju je najmanj ledu v 1000 letih, ledeniki pa se talijo najhitreje v dveh tisočletjih,« je poročal IPCC.

Črne prognoze

Novo poročilo ne dopušča niti kančka optimizma, poudarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer predava agrometeorologijo. Je soavtorica znanstvenih poročil o spreminjanju podnebja. V tej vlogi je med letoma 2002 in 2008 delovala tudi kot članica ožje delovne skupine IPCC, od takrat pa z njimi sodeluje kot urednica in sodelavka.

»Najbolj znanstveno raziskani so učinki podnebnih sprememb v Siriji. Klimatološki del te zgodbe se je začel okoli leta 1998. Zgodili sta se dve suši, vsaka je trajala dve leti. Sledila je megasuša, ki je trajala kar pet let, od 2005 do 2010. Osušila je reke. Sirija je tradicionalno žitnica Bližnjega vzhoda. Ko je nastopila velika suša, so kmetje zapustili polja in se preselili v Damask, iščoč preživetje. Po letu 2000 so se v Siriji znotraj države začele velike migracije. Damask morda prenese osem milijonov prebivalcev, naenkrat jih je v njem živelo 13 milijonov. Vsako novo sušno leto je stopnjevalo notranje migracije. Tako je nastalo gojišče za politične, verske in druge manipulacije. Podnebne spremembe so torej neposreden začet­ni vzrok vseh drugih problemov, ki so v Siriji eksplodirali,« je o posledicah podnebnih sprememb, ki so povzročile celo migracije več milijonov ljudi, v pogovoru za Delo povedala ugledna strokovnjakinja.

To bo stalnica

martin-smodiš
Aleš Cipot / Vestnik.si
Na naravne nesreče je treba računati kot na stalnico, izpostavlja Martin Smodiš.

Kako smo v Sloveniji pripravljeni na najhujše nevšečnosti, ki jih lahko povzroči vreme? Ključ je v sodelovanju, je prepričan Martin Smodiš, vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje in poveljnik civilne zaščite (CZ) za Pomurje. Poplave v Nemčiji in Belgiji ter požari v gozdovih Sredozemlja so namreč znova poudarili pomen evropske solidarnosti. V Severno Makedonijo so bili napoteni tudi pripadniki slovenske enote za gašenje požarov v naravnem okolju.

Zaradi naglih in nepredvidljivih podnebnih sprememb naravne nesreče, kot so neurja s točo in močnim vetrom, poplave in plazovi, suša, visok sneg in žled, postajajo pogostejše in vse bolj intenzivne, imajo hujše posledice in povzročajo vse večjo gmotno škodo. Z vidika priprav in delovanja izvajalcev reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov na vseh ravneh je treba torej naravne nesreče obravnavati kot stalnico, dodaja Smodiš.

Milijardna škoda zaradi neurij 

V Sloveniji so neurja z močnim vetrom, burjo in točo, pozeba, suša, žled, požari v naravnem okolju in poplave od leta 2008 do 2019 povzročili za skoraj tri milijarde evrov škode. Levji delež pri odpravljanju posledic so prispevali prostovoljni gasilci, ki so gonilna sila slovenskega sistema zaščite in reševanja. »Gasilcev, najmnožičnejše operativne skupine v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, že dolgo ne poznamo več le po tem, da z motorno brizgalno gasijo požare, temveč kot dobro organizirane, usposobljene in opremljene reševalce, ki vestno, strokovno, največkrat prostovoljno, z veliko entuziazma opravljajo splošno reševalno službo z izvajanjem najzahtevnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči ob podnebno pogojenih in drugih nesrečah, ne glede na to, ali se to zgodi na lokalni, regionalni, državni ravni ali tudi širše, ob napotitvi na pomoč v druge prizadete države,« poudarja poveljnik CZ za Pomurje.

Na tem območju države so sicer na vrhu lestvice naravnih nesreč, ki lahko ohromijo regijo ob Muri, poplave. Pomurje je poplavno ogroženo predvsem zaradi vodotoka Mure in delno zaradi Krke, Ledave in Ščavnice. Po oceni je poplavno ogroženih 20 tukajšnjih občin. V pomurskem prostoru bi bilo, ob upoštevanju 20-letnih voda, ob katastrofalnih poplavah v porečju Mure, Krke, Ledave in Ščavnice poplavljenih skupno okoli 19 tisoč hektarjev površin. Ob nastopu stoletnih voda reke Mure bi njeno poplavno območje obsegalo 27 tisoč hektarjev.

Zatajil sistem obveščanja

Poveljnik pomurske CZ v pogovoru poudarja, da je obveščanje o nevarnostih zelo pomembno. Med julijskimi poplavami v Nemčiji je deloma odpovedal sistem za opozarjanje pred nevarnostjo. Obstajala so jasna opozorila evropskega poplavnega opozorilnega sistema že nekaj dni pred poplavami, a jih niso sporočili prebivalcem. 

V Sloveniji je sicer enotni sistem obveščanja, opozarjanja in alarmiranja organiziran v Centru za obveščanje Republike Slovenije in 13 regijskih centrih za obveščanje (številka 112). Regijski centri ob morebitni nevarnosti oziroma ob nesreči izvajajo naloge opozarjanja, obveščanja in aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč na podlagi operativnih načrtov zaščite in reševanja ter standardnih operativnih postopkov za posamezno nesrečo ali izredni dogodek. »To velja tudi v primeru opozoril agencije za okolje o povečani stopnji ogroženosti zaradi povišanja vodostajev slovenskih vodotokov in napovedi poplav v Sloveniji. Ob dosedanjih večjih naravnih nesrečah ter izrednih dogodkih se je naš sistem obveščanja, opozarjanja in alarmiranja vedno pravočasno odzval in opravil svojo nalogo,« pravi Smodiš.

Kako preprečiti najhujše

Aleš Poredoš z Agencije RS za okolje, ki je sodeloval pri pripravi spletnega portala državne meteorološke službe www.meteo.arso.gov.si, pravi, da so na portalu med drugim opozorila pred vremenskimi nevšečnostmi. »Ker napovedi niso in nikoli ne morejo biti povsem zanesljive, se moramo ljudje pripraviti na morebitne hujše vremenske razmere. Vsekakor jih moramo vedno razumeti kot napovedi, a z določeno mero zanesljivosti, in potem tudi ravnati v skladu s previdnostnim načelom – se pripraviti na morebitne hujše vremenske razmere in hkrati sprejeti dejstvo, da so razmere lahko tudi blažje od napovedanih,« je poudaril.

»Opozorila sama po sebi ne prinesejo ničesar, če se nanje ustrezno ne odzovemo. Zato vedno znova poudarjamo, da gre pri dobrem odločanju za preprečitev težav ob vremenskih in vodnih nevšečnostih za bistven preplet opozorilno-odzivnega delovanja. Na primer: hidrologi opozarjajo na možnost poplavljanja bregov Mure zaradi obilnega deževja v Avstriji v naslednjem dnevu. Se pravi, ko se opozorilo strokovno izdela, na podlagi vseh možnih dostopnih podatkov in znanja, mora priti po ustreznih kanalih sporočanja do odločevalcev, ki morajo opozorilo najprej slišati ali videti, ga razumeti. Odločevalci, kar je lahko vsak posameznik ali recimo strukture civilne zaščite, občine, župani in gasilci, lahko tako opozorilo vključijo v svoje odločanje ali tudi ne. Pogosto v tem opozorilno-odzivnem sistemu pridejo prav tudi povratne informacije ljudi s terena, torej lahko tisti, ki opozarjajo, tudi preverjajo, kakšne so dejanske posledice dogajanja na terenu, ter prilagodijo nadaljnja opozorila in napovedi. Dobro je tudi, da odzivni del sistema čim bolje izdela postopke odzivanja glede na različne stopnje opozoril in dogodka. Kot so že kdaj rekli poveljniki civilne zaščite: če živimo na poplavnem območju, si bomo verjetno škornje priskrbeli sami in ne bomo čakali na državo.«

Spremljajmo podatke

Kako natanko je sicer mogoče napovedati vremenske in denimo hidrološke situacije? Poredoš odgovarja, da je še vedno več težav z dogodki, povezanimi z neurji in nevihtnim dogajanjem, ki se pojavljajo na manjših območjih, velikih recimo nekaj deset kvadratnih kilometrov, kot je dalj časa trajajoče deževje. »Taka neurja lahko nastanejo in se s hudimi posledicami vetrolomov, toče ali hudourniških poplav izpojejo v nekaj urah. Nanje torej lahko opozarjamo na širšem, regionalnem območju kak dan ali dva prej, a natančne lokacije in časa nastanka še ne moremo določiti vnaprej. Šele ko nastanejo, jih lahko spremljamo in napovedujemo približno gibanje kako uro vnaprej. V takih primerih, še posebej na nevihtno tako aktivnem območju, kot je Slovenija, svetujemo sprotno spremljanje podatkov in slik meteoroloških radarjev ter tudi subjektivno ocenjevanje, ali se že kak močan padavinski sistem približuje lokaciji. V takem primeru lahko vsaj zapremo okna ali se umaknemo iz hudourne struge,« je odgovoril vremenoslovec.