Mešanje cepiv je celo priporočljivo

Štrukelj: »Edina pot, da preprečimo prepolne bolnišnice, je tretji odmerek«

S.R.
26. 8. 2021, 14.21
Posodobljeno: 26. 8. 2021, 15.22
Deli članek:

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je danes predstavil nekatere novosti na področju zdravil in cepiv proti covidu-19.

STA
Borut Štrukelj meni, da je mešanje vektorskih in mRNA cepiv celo priporočljivo.

Glede prvih je Štrukel pojasnil, da je pot do specifičnega zdravila proti sars-cov-2 še dolga, a veliko obeta tako imenovana »pasivna imunizacija,« monoklonska protitelesa, ki se vbrizgajo v naš organizem. Gre za zdravila, ki so namenjena zlasti tistim bolnikom, ki sami ne morejo izdelati protiteles bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi zdravil, ki jih jemljejo, ter tudi tistim rekonvalescentom po presaditvi organov, ki jemljejo zelo močna zdravila proti zavrnitvi.

Edina pot tretji odmerek

Evropska agencija za zdravila ta trenutek še ni sprejela dokončne odločitve o tretjem odmerku, a menijo, da posamezne skupine absolutno lahko uporabijo tretji odmerek, med njimi predvsem bolniki z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema, ki niso uspeli razviti dovolj visokega odmerka protiteles, poroča STA.

Kar zadeva cepiva, je dejal, da je njihov učinek še vedno dolgotrajen, da so protitelesa dolgotrajno prisotna, a da sčasoma upadajo. Ob tem je opozoril, da lahko na ta upad vpliva več dejavnikov, kot so starost, saj imunski sistem s starostjo peša, morebitna zdravila, ki jih jemlje posameznik, nekateri protiteles sploh ne razvijejo, »potem imamo pa, kar je najbolj pomembno, nove različice virusa. Ko ni bilo različice delta, in prihajajo nove, je bila učinkovitost zelo visoka. Zdaj je učinkovitost še vedno zelo visoka, a se že prilagaja in bo verjetno prišlo tudi do tega, da bodo tudi cepiva narejena na osnovi teh različic.« »Edina pot, da preprečimo prepolne bolnišnice, je tretji, poživitveni odmerek,« je pojasnil in dodal, da se ta kaže kot »vedno bolj smiseln.«

Opozoril je tudi na eno zadnjih študij, v kateri je sodelovalo 306 preiskovancev, ki so tretji odmerek prejeli 5 do 8 mesecev po drugem. Ko so jim po tretjem odmerku izmerili titer oziroma raven protiteles, so ugotovili, da se je povečala za 300-krat. »To je znak, da smo lahko mirni kar dolgo obdobje.« Štrukelj je še dejal, da strokovnjaki pozorno spremljajo tudi dogajanje v Izraelu, kjer bodo vsaj en mesec po drugem odmerku s tretjim cepljeni vsi, ki so starejši od 40 let. »Neodvisni strokovnjaki proučujemo in gledamo, kakšni bodo končni rezultati.«

Mešanje cepiv?

Dotaknil se je tudi mešanja oziroma kombiniranja različnih cepiv. Kot je pojasnil, študije kažejo, da »če zamenjamo cepivo iz vektorskega na mRNA, se poveča nastanek protiteles dolgotrajne zaščite,« v obratnem primeru pa se »poveča celična imunost.« Po njegovih besedah je mešanje cepiv celo priporočljivo, a je poudaril, da je lahko v tem primeru »reaktogenost organizma do 17 odstotkov višja.« Kaj to pomeni? Kot je pojasnil, gre za »takojšen odziv telesa.« Z drugimi besedami, če nas je prej ob cepljenju nekoliko bolela roka, nas lahko zdaj nekoliko bolj, enako velja za morebitno povišano temperaturo. Štrukelj je ob tem poudaril, da pa »tistih resnih neželenih učinkov, ki se jih pravzaprav bojimo,« zaradi tega ne bo več.

Smo na hujši poti?

V zvezi s trenutnim naraščanju števila okuženih Štrukelj po poročanju STA ne soglaša z mnenjem, da smo morda na hujši poti kot ob prejšnjem valu. Opozoril je na razmerje med hospitaliziranimi cepljenimi in tistimi, ki niso bili cepljeni; po njegovem prepričanju je odgovor jasen, saj gre to razmerje enormno v prid cepljenim. "Enako velja za smrtne žrtve," je dodal. Ob tem je opozoril, da več kot je ljudi, ki ne bodo cepljeni, večja je tudi možnost mutacije virusa. Matematični model kaže, da lahko ob sedanjih trendih do februarja naslednje leto pričakujemo vsaj tri ali štiri mutacije, je dodal.

Sicer pa je Štrukelj danes ponovno posvaril pred nenadzorovano uporabo zdravila Ivermektin, ki se sicer uporablja tudi v veterini. Ta je pokazal določene pozitivne učinke na zmanjšanje razmnoževanja virusa, a klinične študije niso bile izvedene po klasičnih pravilih. Po njegovih podatkih trenutno poteka zelo velika študija na 21.000 udeležencih, svoje je k temu pripravljena prispevati tudi ljubljanska fakulteta za farmacijo, še poroča STA.