Invazivne tuje vrste

Tujerodne vrste lahko uničijo nepremičnino in znižajo ceno zemljišč

Luka Tetičkovič
19. 8. 2021, 19.30
Deli članek:

Na tuje invazivne vrste so najbolj pozorni na Mestni občini Ljubljana, ki za to namenja tudi proračunski denar. Druge mestne občine tujerodne vrste nadzorujejo z redno košnjo.

Nejc Jogan/gov.si
Odstranjevanje kanadske zlate rozge je izredno težavno do nemogoče.

V občinah tujerodne rastline odstranjujejo predvsem z zemljišč v svoji lasti, pri čemer poskušajo za odstranjevanje motivirati tudi druge lastnike, pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana (MOL). To pojasnilo v splošnem velja tudi za preostale občine.

Na MOL iz proračunskega sklada za odpravo posledic obremenitve okolja za odstranjevanje teh rastlin namenijo 45 tisoč evrov. Invazivne rastline pa odstranjujejo tudi v sklopu rednega vzdrževanja vseh javnih zelenih površin, skladno z letnim načrtom, »zato ne moremo navesti podatka o stroških izključno za odstranjevanje invazivnih rastlin«. Podobna pojasnila smo prejeli z drugih mestnih občin, pri čemer imajo namenski sklad za to le na MOL.

V Ljubljani iz japonskega dresnika izdelujejo papir

»Ljubljana je glede upravljanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami najbolj aktivna občina v Sloveniji, na tem področju ima številne izkušnje. Področje je, tudi s strokovnega vidika, v ospredju šele zadnjih deset do 20 let, za veliko vrst še ne poznamo učinkovite metode eradikacije. Vrste, ki so najbolj razširjenje na območju MOL, so japonski in češki dresnik, kanadska zlata rozga, enoletna suholetnica in orjaška zlata rozga. V zadnjih letih največ pozornosti namenjamo iskanju učinkovitih metod odstranjevanja ter predelave japonskega in češkega dresnika,« odgovarjajo z MOL in pojasnjujejo, da so iz japonskega dresnika začeli ročno izdelovati papir in druge trajnostne izdelke.

Revija Zarja
Trdovratni japonski dresnik lahko uniči nepremičnine in zniža ceno zemljišč.

V Mariboru najpogosteje odstranjujejo belo omelo

S problematiko razdrobljenosti zemljišč se ukvarjajo tudi v Mestni občini Maribor (MOM). Težava »ostaja na površinah, ki niso v pristojnosti oziroma lasti MOM, saj tam belo omelo odstranjujejo bistveno počasneje in se zato širi tudi na javne površine«. Največ težav z belo omelo imajo na funkcionalnih površinah stanovanjskih blokov v mestnih četrtih Koroška vrata in Nova vas.

Dreamstime
V Mariboru imajo veliko opravka z belo omelo, ki jo prinašajo ptice.

Na leto posekajo od tri in pet dreves, ki jih je napadla bela omela, a se poskušajo temu izogniti in drevesa obrezovati ter jim čistiti krošnje. Stroški odstranitve bele omele so približno 700 evrov na drevo. Za to so pristojne javne gospodarske službe, na pomoč jim priskočijo tudi lokalna gasilska društva. Odstranjevanje opravljajo v sklopu zagotovljenih finančnih virov iz proračuna MOM.

V Celju prisotna japonski dresnik in pajesen

V Mestni občini Celje imajo največ dela z japonskim dresnikom in pajesenom, ki »se z javnih površin odstranjuje v okviru rednega vzdrževanja dreves«. Japonski dresnik nadzorujejo v okviru redne košnje na javnih zelenih površinah, zato podatka, koliko denarja temu namenjajo, ne morejo posredovati. Najbolj se sicer razrašča ob vodotokih, od koder ga dvakrat na leto s košnjo odstranjuje izbrani izvajalec Direkcije RS za vode.

V Novem mestu še najbolj prisotna ambrozija

Na Mestni občini Novo mesto (MONM) medtem pojasnjujejo, da so invazivne vrste pri njih zelo omejene. »Na manjšem delu zemljišč v MONM je prisotna le ambrozija, ki pa jo redno iztrebljamo. Temu tako letno namenimo nekaj tisoč evrov. Drugih invazivnih tujerodnih vrst nismo zaznali,« so odgovorili.