Pričakujejo ukrepanje

Razjarjeni vaščani: »Je res treba, da zvoni vsakih petnajst minut?!«

Polona Krušec
6. 8. 2021, 18.00
Deli članek:

Debate o cerkvenem zvonjenju lahko postanejo razgrete zlasti takrat, ko nekoga moti glasnost in pogostost donenja z zvonika. »Zvoni, ko vabi k maši, zjutraj, opoldne, zvečer, vmes pa je na vsakih petnajst minut na sporedu še potrkavanje ure. Najdlje sicer zvoni zvečer, kar okoli petnajst minut. Če stojiš zunaj, se niti pogovarjati ne moreš,« ste nam sporočili bralci.

Dreamstime
Ministrstvo je izjavilo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom.

Kako je mogoče, da jakost zvoka in dolžina zvonjenja pri nas nista regulirani, se sprašujejo domačini ene od gorenjskih vasi, ki so z nami vzpostavili stik. Ne želijo, da v prispevku omenimo njihov kraj, saj nočejo nadaljnjih sitnosti, ki so se pojavile vsakič, ko so izpostavili svoj problem. Celo z domačim duhovnikom so zaradi tega v konfliktu.

»Z župnikom smo se nekateri vaščani že večkrat hoteli pogovoriti o zvonjenju. Predlagali smo mu, da bi ga ukinili vsaj med 22. in 6. uro, vendar nas je kar odslovil, tako da nismo dosegli nič. Včasih, ko mu omenimo hrup iz zvonika, nam celo kaj zabrusi nazaj. Zadnjič je na primer med vrsticami rekel, naj se preselimo kam drugam. Nesramno. Na koga naj se obrnemo s svojim problemom?« je vprašanje, ki ga imajo. Tudi vladi so na strani Predlagam.vladi.si podali predlog, naj se cerkveno zvonjenje opredeli kot hrup in se ga zaradi tega omeji, vendar predlog ni imel dovolj podpore in ga vlada ni obravnavala.

21. stoletje terja spremembe

Zadnje dni se je o zvonjenju precej govorilo tudi na družbenih omrežjih. Anđa Arko je na twitterju zapisala, da se je z lokalnim župnikom »uspela dogovoriti le toliko, da je na zvonik namontiral polkna,« tako da je jakost zvoka malenkost nižja kot prej, ko polken ni bilo. »Že tri dni pišem samo o nujno potrebni omejitvi zvonjenja, ker je čas, da se v 21. stoletju tudi tu kaj spremeni,« Arkovi na twitterju prikimava še neka uporabnica omenjenega družbenega omrežja. Debati se je priključil še Sašo Koren, ki je zapisal, da je glede zvonjenja zlasti zanimivo v Kranju, »saj vsako uro med 7.30 in 21.30 zvonovi odigrajo kar celo pesem«. Njegova informacija drži, saj je v osemkotnem prostoru zvonika župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev mučencev nad šestimi velikimi cerkvenimi zvonovi še deset malih bronastih zvonov, ki »igrajo« različne melodije, celo slovensko in evropsko himno, ponarodele slovenske pesmi in Marijine napeve. 

Kako je omejeno cerkveno zvonjenje

Ni. Ministrstvo za okolje in prostor nam je pojasnilo, da veljavni slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, zvonjenja cerkvenih zvonov ne regulirajo, »saj cerkveni zvonovi v zakonodaji niso opredeljeni kot vir hrupa. Vlada je s sprejetjem uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju v slovenski pravni red prenesla zakonodajo EU na področju varstva okolja pred hrupom, skladno z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Iz te direktive izhaja, da je hrup nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter nekatere naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo,« so informacije, ki nam jih predajo.

Nadalje so razložili, da direktiva med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov, »predvsem iz razloga, ker je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno štejemo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi,« je dejalo ministrstvo.

Pritožbe so

Zavedajo se, da je tudi zvonjenje cerkvenih zvonov, kot to velja za disonantne zvoke, za nekatere ljudi lahko moteče. Da je tako, jim dajo Slovenci vedeti neposredno, saj se na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) občasno obračajo posamezniki, ki jih moti zvonjenje, pri čemer jih pozivajo, naj ukrepajo v zvezi z zmanjšanjem emisij tovrstnega hrupa. Iz dopisov, ki jih prejme MOP, je sicer razvidno, da hrup najbolj moti prebivalce, ki živijo v neposredni bližini sakralnih objektov oziroma cerkvenih zvonikov.

MOP izpostavi, da so bile opravljene tudi meritve, ki so pokazale, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom »in mu zato ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu 24h višjim od 65–70 dB. Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi,« so nam zapisali v odzivu na problematiko, ki jo razpiramo.

Kaj naj storijo

Poudarili so, da se je v primerih, ko zvonjenje nekoga moti, »možno dogovoriti za prilagoditev nastavitve glasnosti zvonov znotraj krajevnih skupnosti oziroma občin. Temu primerno je treba primere zvonjenja, ki so moteči za okoliške prebivalce, obravnavati posamično, se pravi na način, da se najde rešitev v okviru dogovora med prebivalci, ki živijo v neposredni okolici sakralnega objekta, in cerkvenim predstojnikom.«

Tudi Slovenska škofovska konferenca (SŠK) opazi, da je zadnja leta cerkveno zvonjenje pogosto predmet javne razprave, kar vidijo skozi pritožbe tistih, ki živijo v bližini zvonikov. »Gosto naseljena območja z visokimi stanovanjskimi objekti so bolj izpostavljena zvoku zvonov, zato zaradi zvonjenja lahko občasno prihaja do nesporazumov. Zaradi priseljevanja in družbenih sprememb zadnjih desetletij je družbena občutljivost in celo nestrpnost do verskih znamenj – in tudi do zvonjenja – večja, zato so v tem okviru dobrodošle rešitve za skupno sobivanje. Ob tem ni mogoče pozabiti, da so zvonovi pomembna sestavina krščanskega življenja, saj vabijo k molitvi in zbirajo vernike. Poleg liturgične funkcije so s časom pridobili mesto v slovenski kulturi, zato so sestavni del verske in narodne identitete Slovencev,« so besede SŠK.

Zvonjenje se mora slišati 

Povedali so nam, da v okolju, kjer prihaja do trenj ali nesoglasji med cerkveno skupnostjo in civilno družbo zaradi rabe cerkvenih zvonov, župnikom ali rektorjem svetišč naročajo, da se pogovorijo o težavah in poskušajo najti soglasje. So pa odprti za prilagoditve zvonjenja predvsem v mestih oziroma zgoščenih naseljih v bližini zvonikov. »Na teh območjih priporočamo prilagoditev in časovno omejitev zvonjenja, kakor jo določi škof ordinarij. Pri tem naj se ohrani zvonjenje kot razpoznavno versko znamenje, ki vernike vabi k molitvi, bogoslužju in zaznamuje dele dneva. Jakost zvoka zvonov naj bo prilagojena danemu okolju (gosto poseljena naselja ali bližina visokih stavb). Ob tem pa upoštevajmo, da je prva naloga zvonov, ki morajo biti slišni in prepoznavni, vabiti vernike k molitvi in bogoslužju,« so smernice, ki se jih poskušajo držati.

Merili so

Za konec so povedali še, da gre pri zvoku cerkvenih zvonov praviloma za kratkotrajen poseg v okolje, saj običajno zvonjenje traja nekaj minut. »Kritična obremenitev je v bližini cerkva presežena le izjemoma, pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega načrtovanja, na podlagi katerega je bila izvedena neprimerna umestitev stanovanjskih ali drugih stavb z varovanimi prostori v bližino cerkvenega zvonika. Meritve so pokazale, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritične vrednosti, določene za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom, zato mu škodljivih učinkov na zdravje ljudi ne moremo pripisati,« je Slovenska škofovska konferenca dejala za konec.