vedno daljši, močnejši in pogostejši?

Vse hujši vročinski valovi? Postali bomo dežela sieste

Renata Ucman / Revija Zarja Jana
15. 7. 2021, 05.46
Deli članek:

V letošnjem poletju, ki bo po napovedih bolj vroče in suho, so nas že doleteli prvi vročinski valovi. Visoke temperature zraka, še posebej ko jih spremlja visoka zračna vlažnost, so precejšnja obremenitev za naše telo. Vročinski stres pa je lahko tudi nevaren.O tem, kaj nas čaka in kaj storiti, smo povprašali naše strokovnjakinje.

sta
»Nevarnost za človeka je večja, če je neprilagojen na toploto. Prvi vročinski val je zato nevarnejši.«
Kdaj je treba k zdravniku?
Ana Hojs, dr. med., z NIJZ: »Pomoč zaradi vročinskega stresa je treba poklicati, kadar je oseba zelo prizadeta ali se težave stopnjujejo. Še posebno če je že sicer oslabela in/ali ima dodatna obolenja, če se stanje ne izboljšuje kmalu po umiku v senco in hlajenju ter uživanju tekočine, če ostaja vroča ali telesna temperature narašča ali je v nezavesti. Takrat jo namestimo v stabilen bočni položaj ter nadzorujemo dihanje in bitje srca in pokličemo pomoč. Vsekakor je potreben vsaj telefonski posvet, kadar smo v dvomu.«

»Eden od preprostejših kazalnikov, s pomočjo katerega lahko spremljamo temperaturni stres pri vseh živih bitjih v našem podnebju, je število vročih dni. Za vroč štejemo dan, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija. Z rastjo povprečne temperature se je število takih dni v zadnjih desetletjih močno povečalo v vseh regijah, z izjemo najvišjih predelov alpskega sveta. V hladnih alpskih dolinah, na primer v Ratečah, so bili do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vroči dnevi izjema, v zadnjih letih pa se je povprečno letno število takih dni dvignilo nad sedem. V Ljubljani je bilo pred začetkom hitre rasti temperature povprečno letno število vročih dni okoli deset, danes pa jih v povprečju lahko pričakujemo več kot 30 na leto. Še za odtenek večje je danes povprečno letno število vročih dni na Obali in Goriškem, kjer jih imamo v povprečju več kot 40,« je razložila mag. Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Tropske noči so še hujše!

A tople noči so za organizem še večja obremenitev kot vročina čez dan. »Takrat si niti čez noč ne moremo odpočiti od vročinskega stresa. V tropskih nočeh temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija. Pred začetkom hitre rasti temperature v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja smo imeli tropske noči večinoma na Obali in Goriškem. V nižinskem delu preostale Slovenije so bile takrat redka izjema. Danes, na primer, v Ljubljani lahko pričakujemo povprečno osem takih noči v enem poletju.«

Toplo, vroče, zelo vroče

Bo poleti v ekstremnih dneh pri nas še bolj vroče? »Meritve za Slovenijo kažejo, da se v zadnjih treh desetletjih strmo povečujejo vsi kazalniki vročine: število toplih dni, ko temperatura preseže 25 stopinj Celzija, število vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, in število tropskih noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija povsod po Sloveniji, v zadnjem desetletju pa vsako leto v večjem delu poseljene Slovenije beležimo tudi zelo vroče dni, ko temperatura preseže 35 stopinj. Vročinski val je po definiciji obdobje, ko vročina vztraja vsaj tri dni. Definicija je vezana na zmogljivost prenašanja toplotnega stresa pri ljudeh. V tako dolgem obdobju ima namreč akumuliran toplotni stres brez prekinitve lahko resne posledice na zdravje tudi sicer zdravih ljudi. Tudi za vročinske valove naše meritve kažejo, da jih je vedno več, hkrati pa postajajo tudi daljši.«

Se bomo selili vse višje?

Vroči dnevi bodo tudi pri nas zahtevali vse več prilagajanja. »Ljudje smo skozi stoletja vročini prilagodili svoj način življenja. Tak tipičen primer je popoldanska siesta v sredozemskih deželah, ko se ljudje umaknejo k počitku, saj vročina sredi dneva onemogoča delo, posebej tisto na prostem. Naraščanje temperature, kot ga opažamo v zadnjih treh desetletjih, je od sto- do tisočkrat hitrejše kot katerekoli spremembe podnebja v zadnjem milijonu let Zemljine zgodovine. Večina živih bitij se na tako hitre spremembe ne more prilagoditi, zato izumirajo. Pri nas je tipična prilagoditev živalskega in deloma tudi rastlinskega sveta migracija v predele z višjo nadmorsko višino.«

Bobo
Fotografija je simbolična

Rešitev? Umik v hladen prostor ali senco

»Ob najbolj vročem delu dneva se izogibamo aktivnostim na prostem, umaknimo se v vsaj delno ohlajene prostore ali senco. Če se ne moremo izogniti dejavnostim na prostem, se zaščitimo pred neposrednim sončnim sevanjem z ustrezno obleko in pokrivali. Zelo pomembna sta zadostna hidracija in to, da ustrezno skrbimo za hlad v stavbah. Zračimo zgodaj zjutraj in pozno zvečer ali čez noč, čez dan pa poskrbimo, če je le mogoče, za ustrezno zastiranje steklenih površin. Posebej moramo biti pozorni na izvajanje ukrepov ob vročinskih valovih na začetku sezone, ko naše telo še ni prilagojeno na visoke temperature,« je sklenila mag. Mojca Dolinar.

---

V soparnem vremenu je obremenitev večja

Kaj je vročinski stres, kako ga prepoznamo in kako ob njem pravilno ravnamo? Ana Hojs, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Učinek obremenitve s toploto na telo je odvisen od telesnega stanja izpostavljene osebe, torej od njene telesne pripravljenosti, prilagoditve na obremenitev s toploto, zadostne oskrbe s tekočino, napora, kroničnih obolenj … Prav tako od zunanjih pogojev, torej temperature, relativne vlažnosti, hitrosti gibanja zraka, izpostavljenosti sončnim žarkom.

Višja temperatura v kombinaciji z višjo vlago predstavlja večjo obremenitev za telo – pravimo, da je soparno. Na obremenitev telesa kaže toplotni indeks, ki prikazuje vpliv temperature in vlažnosti. Pri temperaturi 33 stopinj Celzija in 60-odstotni relativni vlažnosti je vrednost toplotnega indeksa 40, pri enaki temperaturi in 40-odstotni relativni vlažnosti pa je vrednost toplotnega indeksa 34, kar kaže na manjšo obremenitev telesa. Pri visoki relativni vlažnosti se zmanjša izhlapevanje vode oziroma znoja, s čimer se oslabi eden od pomembnih mehanizmov hlajenja telesa.

Možne posledice vročinskega stresa so pregrevanje telesa v različnih oblikah – od utrujenosti, vročinske sinkope, torej kratkotrajne izgube zavesti, vročinske izčrpanosti do vročinske kapi. Po katerih simptomih prepoznamo vročinski stres? Pozorni moramo biti na počutje in znake. Obremenitev s toploto se kaže lahko kot utrujenost, hitrejše bitje srca, težave pa se lahko stopnjujejo. Takrat se lahko pojavijo omedlevica, glavobol, slabost, krči – predvsem pri fizičnih obremenitvah v toploti in pomanjkanju soli –, zmedenost, povišana telesna temperatura na 39 do 40 stopinj Celzija, hladna potna ali vroča suha koža in nezavest. Kako pravilno ukrepamo? Umaknemo se z vročine, poskrbimo za počitek, hlajenje, pitje tekočin, po potrebi nadomeščanje soli.«

Vročinski valovi so v mestih močnejši 

Dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje: »Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močnejši kot na podeželju. Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V prihodnosti se bo vročinski stres stopnjeval in imel velik vpliv na vsa živa bitja. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države, v osrednji, severovzhodni in jugozahodni regiji, od pet do deset več kot v primerjalnem obdobju. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju, v nekaterih območjih pa tudi do 60 tropskih noči več kot v današnjem podnebju. Kadar si zaporedoma sledi več takšnih dni, lahko pri živih organizmih zaradi povečane toplotne obremenitve nastopijo velike težave.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica