Podle igre

Vlada pred referendumom odrekla glasovanje 20.000 starostnikom

Žiga Kariž
6. 7. 2021, 15.15
Deli članek:

Ali bodo vladne spremembe zakona o zaščiti vode obveljale, je odvisno predvsem od tega, koliko ljudi se bo podalo na volišča in oddalo svoj glas.

STA
Odločitev o tem, ali se bo sporna novela uveljavila ali ne, bolj ali manj odvisna od udeležbe na referendumu.
Referendumsko vprašanje Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. marca 2021?« Podporniki vladnega predloga bodo torej obkrožili »za«, nasprotniki »proti«.

Referendumska bitka z današnjim odprtjem posebnih volišč po državi prehaja v zaključno fazo. Čeprav je videti, da so sprejete spremembe zakona o vodah razjezile številne Slovence, je vprašanje, ali jih bo do zaprtja volišč dovolj oddalo svoj glas, da bi preprečili uveljavitev spornih sprememb. O noveli zakona o vodah je bilo v zadnjih tednih veliko povedanega. Minister za okolje Andrej Vizjak neomajno trdi, da je namen sprememb zaščita slovenskih voda, pobudniki referenduma, okoljevarstvena gibanja, opozicija in stroka pa mu oporekajo in ga celo postavljajo na laž.

Zavajanje volivcev

Ministrstvo za okolje je namreč v vsa slovenska gospodinjstva poslalo letak, v katerem naj bi bile prikazane novosti, ki naj bi jih prinašal novi zakon, a je letak poln zavajanj. Na letaku so fotografije tovarn, češ da skladno z novelo tovrstna gradnja v bližini voda ne bo več dovoljena. A to velja že po sedanjem zakonu. Zavajajoča je tudi fotografija otroškega igrišča, ki naj bi prikazovala, da je po novem na priobalnih zemljiščih dovoljena gradnja otroških igrišč in podobnih objektov, kar je bilo v resnici mogoče že doslej. Letak govori tudi o tem, da novela zakona prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda. A v resnici ravno tovrstnim objektom novela odpira pot.

Sašo Švigelj
Gradnja tovarn ob vodah je prepovedana že s sedanjim zakonom.

Stroka proti zakonu

Svoje mnenje o zakonu je podala tudi fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, pretekli teden je posredovala izjavo, v kateri so zapisali: »Po naši strokovni oceni bodo predlagane spremembe zakona o vodah vplivale na poslabšanje poplavne varnosti, kakovosti vodnih virov in ravni ekosistemskih storitev. Smatramo, da predlog zakona ruši strokovne osnove, ki jih učimo in posredujemo rodovom prihajajočih vodarskih strokovnjakov, ter ga zato ne moremo podpreti.« Oglasili so se tudi slovenski akademiki. S Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) so sporočili, da novela zakona o vodah po njihovi oceni odpira možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, kar pa je v času, ko »pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo«. Po mnenju Sazuja novela zakona o vodah pušča tudi pravne nedoslednosti in znižuje raven odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča.

Ključna bo udeležba

A ne glede na to, kaj trdi minister za okolje Andrej Vizjak in kaj pobudniki referenduma ter stroka, bo odločitev o tem, ali se bo sporna novela uveljavila ali ne, bolj ali manj odvisna od udeležbe na referendumu. Pobudniki referenduma morajo na volišča po Sloveniji spraviti vsaj 340 tisoč Slovencev in Slovenk, ki bi glasovali proti noveli. Glede na to, da se volilna udeležba iz leta v leto zmanjšuje in da predpisanega kvoruma za zavrnitev v zadnjih letih ni dosegel še nihče, bo to izreden izziv. Del pobudnikov referenduma je že ob začetku zbiranja podpisov poskušal doseči, da bi se datum izvedbe referendumskih postopkov prestavil in tako omogočil izvedbo jeseni oziroma po počitnicah, a so ostali neuslišani.      

Sašo Švigelj
Pobudniki referenduma morajo zbrati 340.000 podpisov.

Kako glasovati

Od danes do četrtka bo že potekalo predčasno glasovanje, in sicer na posebnih voliščih po državi, vsak dan med 7. in 19. uro. Kot so opozorili na Državni volilni komisiji (DVK), bo v Ljubljani predčasno glasovanje za vseh 14 volilnih okrajev na območju Upravne enote Ljubljana potekalo na Gospodarskem razstavišču, medtem ko bo v Mariboru, kjer so bili do zdaj vajeni predčasnega glasovanja na enem kraju (Razstavni salon), možno glasovanje v vsaki volilni enoti. Seznam predčasno odprtih volilnih mest objavljamo v tabeli. Predčasno se lahko glasuje samo na volišču, ki je na sedežu tiste volilne komisije, na območju katere je volivec vpisan v volilni imenik. Najava ni potrebna, volišča pa bodo odprta med 7.00 in 19.00. Jutri se izteče rok, do katerega morajo svoje namere DVK sporočiti volivci, ki želijo glasovati na volišču zunaj kraja stalnega prebivališča (volišče omnia). Na isti dan se izteče rok prijave glasovanja na domu za bolnike. Da bodo glasovali v Sloveniji, pa morajo komisiji do istega roka sporočiti tisti volivci, ki sicer v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, a se nahajajo v domovini.

Spodrsljaj ali odrekanje volilne pravice?

Nika Kovač z Inštituta 8. marec in Jan Štrukelj iz Mladih za podnebno pravičnost pa sta včeraj predstavila elektronsko sporočilo ministrstva za delo, s katerim je slednje domovom za starejše posredovalo navodila za priglasitev glasovanja po pošti na dan 30. junija ob 11.50. Isti dan opolnoči se je iztekel rok, do katerega so morali varovanci željo po glasovanju po pošti sporočiti DVK. Po pojasnilih Kovačeve je ministrstvo za delo potrebovalo mesec dni, da je informacije o možnostih glasovanja in obveznostih posredovalo domovom za starejše. »Ministrstvo za delo je razpis na domove za starejše poslalo na dan, ko je potekel rok, torej 30. junija, ob 12. uri,« je pojasnila Kovačeva, s tem pa je bila udeležba na referendumu onemogočena skoraj 20.000 volivcem.