Novo leto prinaša spremembe

Otok zapušča Erasmus, spremembe tudi v letalskem prometu

J.P./STA
30. 12. 2020, 08.58
Posodobljeno: 30. 12. 2020, 09.07
Deli članek:

Med Združenim kraljestvom in EU z novim letom, ko se izteče prehodno obdobje po brexitu, ne bo več prostega pretoka oseb. To bo vplivalo na potovanja in priseljevanje državljanov unije na Otok. Z novim točkovnim sistemom priseljevanja želi britanska vlada privabiti predvsem visokokvalificirano delovno silo.

Profimedia
Z iztekom prehodnega obdobja po brexitu med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo ne bo več prostega pretoka ljudi in blaga.

Po novem imigracijskem sistemu bodo državljani EU obravnavani kot državljani brez vizuma. To pomeni, da lahko v Združeno kraljestvo vstopijo brez vizuma kot obiskovalci za šest mesecev. V tem obdobju lahko večkrat vstopijo v Združeno kraljestvo, ne morejo pa tam trajno živeti, delati ali pridobivati javnih sredstev.

Združeno kraljestvo se je z odločitvijo za izstop iz EU odreklo tudi evropskemu območju svobode, varnosti in pravice, kar s 1. januarjem prinaša novosti pri sodelovanju v pravosodju. Področje civilnega pravosodja in mednarodnega zasebnega prava ureja izstopni sporazum, sodelovanje v kazenskih zadevah pa sporazum o trgovini in sodelovanju.

Do 1. oktobra 2021 bodo lahko slovenski državljani v Združeno kraljestvo vstopali z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom. Od 1. oktobra dalje pa bo vstop mogoč le še z veljavnim potnim listom. Državljani z urejenim statusom v okviru sheme EU bodo lahko v Združeno kraljestvo z osebno izkaznico vstopali do najmanj 31. decembra 2025.

Državljani Združenega kraljestva bodo izenačeni z državljani tretjih držav, ki za vstop v schengensko območje ne potrebujejo vizuma.

Za potovanja s hišnimi ljubljenčki se bodo pravila razlikovala za Severno Irsko, ki bo v skladu s Protokolom o Irski in Severni Irski po 1. januarju na področju zdravja živali še naprej del enotnega trga EU, ter preostalim Združenim kraljestvom. Med EU in Severno Irsko bodo tako za potovanja s psi, mačkami in belimi dihurji še naprej veljala enaka pravila kot med državami članicami EU. Združeno kraljestvo pa se je zaenkrat obvezalo, da bo še naprej priznavalo potni list EU za hišne živali. Za vračanje iz Združenega kraljestva v EU bodo veljali enaki pogoji kot za vračanje iz vrste tretjih držav.

Za potovanje z ljubljenčki iz Združenega kraljestva z izjemo Severne Irske v EU bodo morali biti izpolnjeni pogoji za vstop iz tretje države. Ob tem bo treba priložiti zdravstveno spričevalo, vstop pa bo dovoljen le prek vstopnih točk z nadzorom izpolnjevanja zdravstvenih pogojev.

Glede uporabe in zamenjave vozniških dovoljenj ne bo bistvenih razlik v primerjavi z ureditvijo, veljavno do 31. decembra letos, razen obveznosti zamenjave vozniškega dovoljenja po preteku določenega obdobja ob preselitvi v Združeno kraljestvo.

Ob upoštevanju načela recipročnosti se bodo lahko po 1. januarju vozniška dovoljenja, izdana v Sloveniji, še naprej uporabljala za vožnjo motornih vozil na območju Združenega kraljestva brez potrebe po mednarodnem vozniškem dovoljenju, na primer ob turističnih potovanjih, poslovnih obiskih in kratkotrajnem prebivanju na Otoku. Možna bo tudi zamenjava vozniška dovoljenja brez ponovnega opravljanja vozniškega izpita, denimo po določenem obdobju ob preselitvi v Združeno kraljestvo.

Spremenila pa se bodo tudi pravila glede priseljevanja oziroma bivanja v Združenem kraljestvu nad šest mesecev. Tisti državljani EU, ki že živijo na Otoku ali bodo tja prišli pred 31. decembrom, lahko do 30. junija prihodnje leto zaprosijo za prednaselitveni ali naselitveni status, ki jim omogočata enake pravice, kot jih imajo Britanci. V Veliki Britaniji živi približno 3,2 milijona državljanov EU.

Po podatkih slovenskega veleposlaništva v Londonu je do 30. novembra za status zaprosilo 3880 slovenskih državljanov. Med njimi jih je 1790 prejelo naselitveni status, 2040 pa prednaselitvenega. Podatkov o tem, ali je število Slovencev v Združenem kraljestvu po brexitu 31. januarja kaj upadlo, na veleposlaništvu nimajo.

Kot so še pojasnili za STA, slovenski državljani pri prošnjah za naselitveni status niso imeli težav in v zvezi s tem niso potrebovali posebne pomoči veleposlaništva. Je bilo pa opaziti porast prošenj za izdelavo novih osebnih dokumentov.

Za vse, ki bodo v Združeno kraljestvo vstopili od 1. januarja dalje, pa bodo veljala drugačna pravila. Kdor bo želel ostati dlje kot šest mesecev, da bi tam delal, študiral ali živel, bo moral zaprositi za vizum. V skladu z novim sistemom bodo morali priseljenci za pridobitev vizuma zbrati najmanj 70 točk. Te bodo pridobili za posebne veščine, sposobnosti in poklice.

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU, ki bo začel veljati 1. januarja, prinaša veliko sprememb na področju trgovine z blagom. Ta bo potekala brez carin in kvot, a bodo v veljavi druge carinske formalnosti. Spremembe bodo z novim letom tudi na področju storitev, kjer pa sporazum ni tako natančen kot pri blagu.

Znati bodo morali tudi angleški jezik in imeti ponudbo za delo z letno plačo v višini najmanj 25.600 funtov (30.820 evrov). Za vizum bodo lahko zaprosili tudi tisti s plačo 20.480 funtov (24.620 evrov), če bodo dobili delo na področju, kjer primanjkuje delavcev, ali imajo doktorat, povezan z delom. Posebni vizumi bodo tudi za visoko kvalificirane delavce oz. globalne talente ter za inovatorje in zagonska podjetja.

Britanska vlada izpostavlja, da bodo po novem sistemu pri priseljevanju na Otok imeli prednost najboljši talenti. Po ocenah slovenskega veleposlaništva med Slovenci, ki živijo v Združenem kraljestvu, prevladujejo visoko kvalificirana delovna sila in študenti.

Dogovor o prihodnjih odnosih, ki sta ga sklenila Bruselj in London, ureja tudi usklajevanje sistemov socialne varnosti ter zagotavlja, da za posameznike kadarkoli velja le en sistem socialne varnosti. S tem so se izognili tveganju, da bi posameznik plačeval dvojne prispevke za socialno varnost ali da za posameznika v določenem trenutku ne bi veljal noben sistem nacionalne varnosti in bi tako ostal brez socialne zaščite. Vključene so dajatve za bolezen, dajatve za materinstvo in očetovstvo, dajatve za invalidnost, dajatve za starost, dajatve za preživele osebe, dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni, pomoči ob smrti, dajatve za brezposelnost ter dajatve pred upokojitvijo.

Za vključitev v sistem socialne varnosti se upošteva načelo kraja, kjer posameznik dela, podobno velja za javne uslužbence ter letalsko in ladijsko osebje. Se pa lahko države članice opredelijo, ali bodo izkoristile možnost izjeme od tega načela in to naknadno sporočijo Evropski komisiji.

Sistem napotitev delavcev v zvezi z ohranitvijo zavarovanja v državi zaposlitve ostaja podoben kot doslej. Napotitve se lahko na podlagi ohranitve zavarovanja v državi zaposlitve opravljajo dve leti brez možnosti podaljšanja. Vsi statusi napotenih delavcev po 1. januarju 2021 se ohranijo do zaključka aktivnosti.

Z novim letom spremembe pri študiju na Otoku, ta zapušča tudi Erasmus

Študenti iz Slovenije in drugih držav EU, ki se bodo na študij v Združenem kraljestvu vpisali v študijskem letu 2021/2022, bodo obravnavani kot drugi mednarodni študenti. To med drugim pomeni, da bodo morali zaprositi za študentski vizum, piše na spletni strani britanske vlade. Poleg tega bodo morali plačevati višje šolnine. Irski študenti bodo še naprej obravnavani enako kot britanski.

Slovenski državljani, ki že nekaj časa študirajo in se šolajo na Otoku, bodo lahko obdržali pravice, ki so jih imeli doslej kot državljani EU, če do 30. junija 2021 zaprosijo za status v okviru sheme za pridobitev statusa za državljane EU.

Če tam bivajo pet let ali več, lahko pridobijo naselitveni status. Drugi, ki so že tam, pa lahko pridobijo prednaselitveni status. Oba statusa jim zagotavljata nižjo šolnino, poenostavljen vizumski režim in zdravstveno zavarovanje, je zapisano na spletni strani slovenske vlade o pripravah na brexit.

Za tiste, ki so se na britanske študijske programe vpisali letos, velja, da lahko do konca študija obdržijo pravico do nižje šolnine kot državljani EU, če se fizično nahajajo v Združenem kraljestvu in lahko pridobijo status v pridobivanju.

Tisti državljani članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki že študirajo na britanskih univerzah, bodo torej ohranili enak status kot britanski študenti. Ti lahko vzamejo državno posojilo, da si krijejo stroške šolnine. Te za domače študente znašajo do 9250 funtov (okoli 10.140 evrov) za leto dodiplomskega študija.

Drugi tuji študenti ne morejo prejeti posojila, poleg tega pa so zanje šolnine pogosto še veliko višje. Letne šolnine za najdražje študijske programe na Oxfordu znašajo tudi do okoli 37.500 funtov (okoli 41.100 evrov). To bo po novem veljalo tudi za študente iz EU, ki se bodo na študij v Združenem kraljestvu vpisali prihodnje leto ali kasneje.

Pod enakimi pogoji bodo začeto stopnjo študija lahko zaključili tudi britanski študenti, ki so že vpisani na slovenske univerze. To pomeni, da jim ne bo treba plačati šolnine za tujce. Enako velja za udeležence srednješolskega ali višješolskega izobraževanja.

Po koncu prehodnega obdobja pa bodo britanski državljani v slovenskem izobraževalnem sistemu obravnavani kot ostali tuji državljani, kar pomeni, da se bodo lahko na prosta mesta vpisali šele po koncu vpisnih rokov. Plačevati pa bodo morali tudi šolnino, je na spletu zapisala slovenska vlada.

Če bi Slovenija in Združeno kraljestvo sklenila dvostranski sporazum, ki bi omogočal nekakšen preferenčni status, bi bile pravice študentov drugače urejene. Takšen sporazum ima Slovenija sklenjen z državami Zahodnega Balkana.

Številni Evropejci na Otoku študirajo tudi v okviru programa Erasmus+, številni Britanci pa so na evropskih univerzah. Študenti in univerze, ki so sredstva prejeli v tekočem programu Erasmus+ za obdobje 2014-2020, bodo lahko v celoti izvedli programe oziroma študij.

V prihodnje pa Velika Britanija ne bo več sodelovala v tem programu za študijske izmenjave, saj so po mnenju tamkajšnjih oblasti stroški previsoki. Napovedali so oblikovanje svojega mednarodnega programa, ki so ga poimenovali po znanem britanskem matematiku Alanu Turingu.

Irska, ki je članica EU, je ob tem obljubila, da bo študentom iz Severne Irske, ki je del Združenega kraljestva, financirala nadaljnje sodelovanje v programu Erasmus+.

Spremembe predvsem v letalskem prometu

Združeno kraljestvo s 1. januarjem 2021 ne bo več del liberaliziranega letalskega trga EU, tamkajšnji letalski prevozniki pa ne bodo več letalski prevozniki EU, zaradi česar ne bodo imeli več enakih pravic v evropskem zračnem prostoru kot doslej.

Še naprej bodo sicer njihova letala lahko preletavala evropski zračni prostor brez pristanka ter prevažala potnike ali tovor iz Združenega kraljestva v EU. Ne bodo pa mogla več prevažati potnikov ali blaga med dvema letališčema v Evropski uniji ali med Združenim kraljestvom in dvema letališčema v EU (npr. linija London-München-Varšava). Prav tako ne bodo smela več prevažati potnikov med letališči v Združenem kraljestvu, EU in tretji državi (npr. London - Amsterdam - Bangkok), bodo pa na teh relacijah lahko prevažala tovor.

Dejstvo, da bo Združeno kraljestvo po 1. januarju prihodnje leto tretja država, bo vplivalo tudi na zaščito letalskih potnikov na linijah med EU in Združenim kraljestvom. To pomeni, da bodo evropske pravice za letalske potnike veljale na letih prevoznikov iz unije med Združenim kraljestvom in EU ali na letih prevoznikov obeh strani med EU in Združenim kraljestvom, ne pa tudi na letih britanskih prevoznikov iz Združenega kraljestva v EU, pojasnjuje Evropska komisija.

Na področju izvajanja cestnega prometa za slovenske prevoznike ne bo večjih sprememb, piše v predlogu stališča Slovenije glede sporazuma. Določbe sporazuma so namreč usklajene z evropskim pravnim redom, kar pomeni, da so pogoji za izvajanje mednarodnega cestnega prevoza ostali enaki. Pogoja za izvajanje tako ostajata licenca in opravljena temeljna kvalifikacija voznika, ki se bosta medsebojno priznavala, tako da za slovenske prevoznike niso potrebni nobeni dodatni postopki.

Prav tako veljajo že sprejeta določila glede časa vožnje in počitka. Sporazum zagotavlja nadaljnje pravice dostopa do trga tako za prevoznike Združenega kraljestva kot tudi prevoznike EU. Skladno z določbami sporazuma se mednarodni prevoz blaga opravlja brez dovolilnic, omejeni pa so kabotažni prevozi, torej za prevoznike Združenega kraljestva prevozi znotraj EU in za prevoznike EU prevozi na ozemlju Združenega kraljestva.

Redne mednarodne avtobusne linije bodo v skladu s sporazumom o trgovini in sodelovanju še naprej lahko povezovale EU in Otok. Osnova za izvajanje občasnih avtobusnih prevozov pa je t. i. sporazum Interbus iz leta 2002, ki pokriva območje unije in sedmih nečlanic. Združeno kraljestvo se bo sporazumu pridružilo 1. januarja 2021.

Še naprej bodo po novem letu lahko delovale tudi železniške povezave med EU in Združenim kraljestvom, če bodo operaterji obeh strani upoštevali predpise na obeh straneh. Sporazum o trgovini in sodelovanju po navedbah komisije sicer ne pokriva področja železniških storitev.

Glede pomorskega prometa pa sporazum zagotavlja odprt in recipročen dostop do pristanišč in pristaniških storitev.