Druge rešitve ni

Roman Jerala: »Družbe brez visoke precepljenosti čaka kolaps in izolacija«

S.R.
10. 12. 2020, 13.16
Posodobljeno: 10. 12. 2020, 14.39
Deli članek:

Ko zdravnik bolniku v primeru pljučnice predpiše antibiotike, se ta ne vpraša, ali bo zdravilo vzel. Zakaj bi bilo pri cepivih drugače, se sprašuje Roman Jerala z ljubljanskega kemijskega inštituta.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na torkovi novinarski konferenci predstavil novost, ki so jo uvedli v luči vse bližjega prihoda prvih cepiv proti covidu-19 tudi v Slovenijo. Državljani lahko zdaj prek spleta izrazijo »interes za cepljenje.« Postopek je razmeroma preprost, izpolniti je treba zgolj obrazec oziroma vlogo. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je nato včeraj z navdušenjem naznanil, da je bilo zanimanje veliko, samo v prvem dnevu je vlogo namreč oddalo že več kot 16.000 državljanov. Na drugi strani precej skrbi vzbuja novica o rezultatih ankete v enem od slovenskih domov za starejše, kjer je interes za cepljenje izkazalo le 20 odstotkov oskrbovancev in še manj zaposlenih. 

Torej, cepiti ali ne cepiti? To sploh ni vprašanje, odgovarja Roman Jerala, vodja skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki razvija cepivo proti koronavirusu. Kot je danes zapisal na twitterju, so cepiva tukaj in so po zaslugi znanosti zelo učinkovita. »Napaka je, da sprašujemo, kdo se bo cepil, še posebej najbolj ranljive v jeseni življenja. Druge rešitve NI,« je zapisal ter dodal, da »družbe brez visoke precepljenosti čaka kolaps in izolacija. Cepiti se moramo vsi, takoj ko bo cepivo dostopno.« 

Jerala je nadalje razložil, da nam zdravnik v primeru pljučnice predpiše antibiotike, ki preprečijo hude zaplete in morebitno smrt, pri čemer te ne vpraša, ali boš zdravilo vzel, saj pri tem ne obstaja dilema, posameznik pa zdravilo vzame. »Zakaj ne bi mogli narediti preskoka v glavi in vzeti zdravila (cepiva) vnaprej?« se je vprašal ter postregel še z enim primerom. »Če se nam v hribih zgodi nesreča, smo veseli, če pride gorska reševalna služba. Reševalec ne vpraša, ali želiš biti rešen ali ne. Vesel si, da so ti rešili življenje. Če izrecno ne želiš z reševalci, te seveda ne bi prisilili. Ampak o takem bi si mislili, da ima samomorilske želje.« 

Nekaterim se odsvetuje

Cepivo se seveda ne bo delilo vse počez. Kot je že včeraj pojasnil profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj, se cepljenje vsaj s prvim cepivom, ki sta ga razvila ameriški farmacevtski gigant Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech, odsvetuje nosečnicam, doječimi materam in otrokom do 16. leta. To sicer ni posledica tega, ker bi bilo cepivo zanje nevarno, temveč dejstva, da je podatkov o varnosti premalo, saj te skupine v klinično preizkušanje niso bile vključene. Gre torej za preventivni korak.

Cepljenje s tem cepivom se odsvetuje tudi osebam z zgodovino hujših alergijskih reakcij na zdravila, hrano ali cepiva, potem ko sta se na cepivo z alergično reakcijo odzvala dva zdravstvena delavca v Združenem kraljestvu, kjer so s cepljenjem začeli v torek. Kot je poročal STA, se oba počutita dobro, doživela pa naj bi anafilaktoidno reakcijo, ki med drugim vključuje vnetje kože, zadihanost in občasno tudi nizek krvni pritisk. Gre za različno reakcijo od anafilaksične, ki lahko vodi v smrt. Gre sicer za dve osebi z zgodovino alergij, ki s seboj preventivno nosita injekcije adrenalina. Profesor Stephen Powis, vodilni pri britanski državni zdravstveni službi (NHS), je glede celotne zadeve pojasnil, da je to pri novih cepivih normalno.