Hodimo po robu, rezerve so izčrpane

Matjaž Jereb o razmerah v bolnišnicah: Kdor to misli, »živi v nekem drugem svetu in daleč od realnosti«

S.R.
30. 11. 2020, 12.21
Posodobljeno: 30. 11. 2020, 12.21
Deli članek:

Po navedbah vodje oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaža Jereba vrha z vidika hospitalizacij v slovenskih bolnišnicah še nismo dosegli.

Bobo
Zdravstveno osebje je po navedbah Jereba psihično in fizično izčrpano.

Iz ljubljanskega kliničnega centra, kjer so imeli zjutraj 338 hospitaliziranih bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, od katerih jih je 66 potrebovalo intenzivno terapijo, se je po nočnem dežurstvu javil Matjaž Jereb. »Kdor misli, da lahko ob sedanjih razmerah ob številu aktivno okuženih s sars-cov-2 v Sloveniji nudimo vsem covid, predvsem pa necovid bolnikom enako oskrbo, kot smo jo lahko ponudili bolnikom pred epidemijo, živi v nekem drugem svetu in seveda daleč od reaklnosti,« je resnobno pojasnil Jereb. Po njegovih besedah število razpoložljivih postelj v bolnišnicah komaj sledi okuženim bolnikom, ki zaradi »hude ali kritične okužbe dihal potrebujejo bolnišnično obravnavo.« Vsaj takšen problem, če ne še večji, je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra. 

Hoja po robu

Dejal je, da se stanje v državi žal ne umirja in pritisk na bolnišnice ne popušča, pri čemer se v zadnjih tednih gibljemo po robu zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Kot je pojasnil, število novookuženih ne pada po pričakovanjih, kljub morda nekoliko manjšemu pritisku v zadnjem tednu so ta konec tedna znova zabeležili porast sprejemov na navadnih in intenzivnih oddelkih. »Dejansko osebje težko obvladuje razmere in je psihofizično izčrpano,« je dejal Jereb ter dodal, da dodaten pritisk na zdravstvene delavce predstavlja tudi nepredvidljivost razmer. Po njegovih besedah na »pretočnosti postelj stoji ali pade naš zdravstveni sistem,« pri čemer je poudaril, da več kot 250 intenzivnih postelj v Sloveniji verjetno ne moremo pripraviti, rezerve so s tega vidika v državi najverjetneje praktično že izčrpane. 

Smrtnost

Jereb nekaj vzpodbude sicer vidi v tem, da vsaj v UKC Ljubljana v zadnjih dnevih zboleva nekoliko manj zdravstvenega osebja, a je ob tem posvaril, da veliko težavo še vedno predstavljajo domovi za starejše. Včeraj so na šestih intenzivnih oddelkih osrednje slovenske bolnišnice sicer zdravili 67 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Do danes so skupaj zdravili že 235 kritično bolnih covid bolnikov, v celotni državi pa že 814. Od teh jih je 165 bolnikov žal umrlo, kar priča o približno 20-odstotni smrtnosti covidnih bolnikov na enotah za intenzivno nego. Pojasnil je sicer, da na oddelku intenzivne terapije v evidenci kot umrlega zaradi covida-19 vodijo vsakega umrlega, pri katerem je potrjena okužba. »Tukaj lahko diskutiramo o podrobnostih, vendar se je treba zavedati, da ima večina teh bolnikov, ki jih zdravimo v bolnišnici, prizadeta pljuča zaradi okužbe in redki so tisti, ki morda umrejo zaradi nekega drugega vzroka in pri katerih virus ne bi naredil nobene dodatne škode,« je ob tem poudaril Jereb.

Povprečna starost teh bolnikov, ki so umrli na intenzivnem oddelku v UKC Ljubljana, je bila dobrih 74 let, po navedbah Jereba pa je starostna struktura bolnikov podobna prvemu valu. Prevladujejo starostniki s kroničnimi pridruženimi boleznimi. Ob tem je znova poudaril, da pred virusom »nihče ni varen in žal s težkim potekom bolezni zbolevajo tudi mlajši, sicer popolnoma zdravi posamezniki.« 

Za konec je pojasnil, da je stanje kritično in da se sprehajamo po meji obvladljivosti razmer. Kar zadeva število hospitaliziranih na navadnih in intenzivnih oddelkih po njegovi oceni vrha zelo verjetno še nismo dosegli, zato je še toliko bolj pomembno zavedanje, da ni dovolj, da ukrepe poznamo, ključno je namreč to, da vanje verjamemo in jih dejansko dosledno izvajamo.

Sproščanje ukrepov?

Dotaknil se je tudi vprašanja morebitnega rahljanja ukrepov. Jereb je ob priznanju, da je njegov pogled v luči tega, s kakšnimi bolniki ima pri svojem delu opravka, morda nekoliko ekstremen, dejal, da osebno nasprotuje vsaj »širokemu odpiranju in rahljanju ukrepov.« Dodal je sicer, da je dobro razmisliti o tem, kateri ukrepi morda niso življenjski in s katerimi nismo ničesar doprinesli k obvladovanju epidemije, vendar je treba po njegovem mnenju pri večini sprejetih ukrepih vztrajati »vsaj dokler se ne bo neugodna epidemiološka krivulja prepričljivo obrnila navzdol.« O tem, kateri ukrepi morda niso smiselni, Jereb ni želel ugibati, kot možnost je izpostavil zgolj prepoved prehajanja občinskih meja.