Epidemija in zdravje

Raka ni manj, manj se ga odkrije zaradi posledic zdravstvene krize

P.K.
14. 11. 2020, 19.30
Deli članek:

Dejstvo je, da covid-19 izredno močno vpliva na naša življenja, tudi na sistem zdravstvene oskrbe. Pod povsem novo luč je koronavirus postavil zdravje posameznika, ki se kar naenkrat sreča s precej bolj nedostopnim zdravstvom. Izredno skrb vzbujajoč je med drugim podatek, ki prihaja iz onkoloških vrst, in sicer da je bilo med prvim valom precej manj odkritega raka. To dejstvo ima lahko katastrofalne posledice. Kaj se dogaja?

Dreamstime
Rakava obolenja bodo odkrita pozneje, kar pomeni, da bodo že v bolj napredovani obliki.

Kako dober je neki sistem, se razodene, ko je na preizkušnji. Za zdravstvenega bi ta trenutek lahko rekli, da izkuša ravno to – se napenja na vso moč in komaj sledi potrebam.

Osredotočen je na obolele za covidom-19, obravnava ostalih boleznih, predvsem pa njihovo odkrivanje, je malo bolj na stranskem tiru. To trditev utemeljuje podatek, ki je močno pretresel slovensko javnost in pravi, da je bilo med prvim, spomladanskim valom epidemije občutno manj odkritega raka. Onkološki inštitut Ljubljana je pod vodstvom Vesne Zadnik, vodjo registra raka, opravil raziskavo, ki je pokazala, da se je prvič v 70. letih, odkar obstaja register, to pomlad zmanjšalo število primerov rakavih bolnikov, a ne zato, ker bi bilo raka v Sloveniji manj, ampak ker se ga zaradi epidemije covida-19 manj odkrije.

Kdo je kriv

Po podatkih onkološkega inštituta so ga v prvem valu epidemije odkrili kar 30 odstotkov manj kot v povprečju. »Že marca, še izraziteje pa aprila, smo zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici znatno padlo. Enako velja za število novo postavljenih diagnoz. Aprilski padec je do 30-odstoten. Število vseh vrst napotitev se je začelo znova povečevati že maja, ko je epidemija sicer še trajala, prav tako je bil že omenjenega meseca zaznan naraščajoč trend pri številu novo postavljenih diagnoz,« so povedali in dodali, da razloga za upad napotitev na onkološke obravnave trenutno še ne poznajo. »Ne vemo, ali se ljudje v času epidemije s svojimi težavami niso obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov, ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov.«

Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot je preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bodo zaostanke na vseh ravneh sistema uspeli nadoknaditi v času manj strogih ukrepov ter kakšni bodo vplivi drugega in morebitnih nadaljnjih valov epidemije.

Prezgodnje smrti

Rak je eden največjih javnozdravstvenih problemov. V Sloveniji ga je veliko, njegovo število se iz leta v leto celo povečuje, kar je posledica staranja prebivalstva. Je pa dobra novica, da smo vsako leto boljši v njegovem odkrivanju in zdravljenju, ker smo o bolezni bolj ozaveščeni. Na leto v naši državi za rakom zboli okoli 15.000 ljudi. Rak je že 20 let vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. »Čeprav je več kot 60 odstotkov vseh zbolelih starejših od 65 let in rak velja za bolezen starejših, je ta bolezen v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje smrti, saj povzroča 44 odstotkov vseh smrti pred 65. letom,« je črno statistiko objavila Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Izpostavila je, da mora zdravstvo, predvsem pa mi sami, narediti vse, da ne bi toliko zbolevali in umirali zaradi rakov, ki bi jih lahko preprečili ali odkrili zgodaj.

Kako pomembna je pravočasna, zgodnja obravnava pri tej bolezni, in da niti med epidemijo ne sme trpeti obravnava rakavih bolnikov, je izpostavila tudi Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: »V času epidemije nikakor ne sme zastati obravnava bolnikov z rakom, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom.« Povedala je še, da v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi onkološkimi centri, pri nas onkologija deluje tudi v teh kriznih časih.

Slabša dostopnost in diagnostika

V sodelovanju z registrom raka so torej ugotovili, da je v prvem valu prišlo do upada napotitev onkoloških bolnikov na preglede in upada novih potrjenih primerov raka. Tudi ona razmišlja, zakaj je do tega prišlo. »Možnih vzrokov je več. Eden bi lahko bil, da ljudje niso iskali zdravniške pomoči, ker so se bali okužbe, ki jo povezujejo z obiskom zdravstvenega zavoda, ali pa niso želeli dodatno obremenjevati zdravstvenega sistema. Drugi možni vzrok je slabša dostopnost do družinskih zdravnikov ali slabše delujoča oziroma nedelujoča diagnostična obravnava na primarni ravni. Onkološko zdravljenje namreč poteka v nezmanjšanem obsegu. Pomembno je, da se zdravstveni sistem prilagodi epidemiji, vendar je njegovo delovanje ključnega pomena, kar še posebej velja za onkologijo, saj bomo v nasprotnem primeru imeli več zbolevanja in umiranja zaradi raka.«

Kaj so vzroki

priporocila.si
Urška Ivanuš, predsednica Zveza slovenskih društev za boj proti raku

Zaskrbljena je tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš, sicer zdravnica, specialistka javnega zdravja, ki je najprej omenila, da je v tem času »povečano tveganje, da bo rak odkrit v višjem stadiju, kar pa vodi v bolj intenzivno zdravljenje in slabše prognoze ter kakovost življenja. Vse nas skrbi, ker se odkrije premalo raka.«

Javnost je nagovorila, naj v času epidemije skrbi za svoje zdravje, kar pomeni, da če zaznajo kakšne znake, naj o njih obvestijo svojega zdravnika, mu izrazijo, da nekaj ni v redu. »Koronavirus je kar malo zasenčil druge zdravstvene težave. Ljudje so manj pozorni na zgodnje znake raka, če pa jih že odkrijejo, ne gredo k zdravniku, ker ne marajo v zdravstvene zavode, ker z njimi povezujejo možnost okužbe z virusom, ker ne želijo obremenjevati zdravstvenega sistema ali ker je ta že tako pod izrednim pritiskom. Nekateri pa si mislijo, da sploh ne bodo prišli na vrsto in da se zato sploh ne bodo trudili,« je izpostavila Ivanuševa.

Pojdimo na pregled

Poziva k spoštovanju priporočil in ukrepov, »saj s tem kot posamezniki pomagamo zajeziti pandemijo, kar bo imelo za posledico, da bo sistem spet normalno obratoval in se bomo lažje posvetili svojemu zdravju«. Ivanuševa je dejala tudi, da če dobimo vabilo na presejalne programe – gre za preventivne programe, ki pomagajo zgodaj diagnosticirati bolezen –, se jih udeležimo, saj je taka obravnava zelo pomembna, varna tudi ta trenutek, predvsem pa lahko rešuje življenja.

Neurejene razmere

Primož Lavre
Kar se v sistemu zdravstvu dogaja zdaj, je posledica več desetletij neurejenih razmer na tem področju, meni kirurg Erik Brecelj

Najbolj znan onkolog v državi in borec za boljši zdravstvenim sistem dr. Erik Brecelj pa je posvaril, da nas streznitev čaka šele po epidemiji. »Posledic covida-19 se bomo zavedali šele, ko bo za nami. Tudi na področju zdravja ljudi. Žal rakava obolenja ne bodo ostala neodkrita, bodo odkrita, vendar pozneje, kar pomeni, da bodo že v bolj napredovali obliki. Zdravljenja bodo temu primerno bolj zahtevna, tudi dražja, rezultati pa slabši, kot če bi bolezen odkrili v zgodnjem stadiju. Posledice epidemije se bodo poznale tudi pri preživetju bolnikov z rakom. Kar pa zadeva številke, se bomo s statistiko raka verjetno vrnili nekaj let nazaj.«

Poudaril je, da sicer onkološki inštitut, na katerem je zaposlen, na zdravljenje sprejema vse bolnike, ki so napoteni k njim, da to ni težava, »problem je, ker je napotitev k nam manj kot prej«. Opozoril je tudi na velike težave, ki jih imajo bolnišnice, ki sprejemajo bolnike s covidom-19, z zdravljenjem bolnikov, ki imajo druge bolezni. »Zdaj žal plačujemo za 30 let neurejenih razmer v zdravstvu,« je kritičen.