Šport v času koronakrize

Zaskrbljeni zaradi "drastično drugačnega življenjskega sloga med osnovnošolci"

C.E./STA
10. 11. 2020, 18.03
Posodobljeno: 10. 11. 2020, 18.09
Deli članek:

Državni strokovni svet za šport je soglasno predlagal vladi, da ustanovi delovno skupino, ki bi bila pooblaščena za pripravljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa na področju športa.

Profimedia
Fotografija je simbolična

V skupini bi bili predstavniki direktorata za šport ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ), Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in strokovnega sveta za šport. Predlog je pripravil podpredsednik strokovnega sveta Stanko Glažar, ki po septembrskem odstopu Luke Steinerja vodi ta organ. Dopolnil ga je Boro Štrumbelj, nastal pa je po daljši razpravi in podrobni predstavitvi trenutnega stanja in možnih ukrepov, ki jih je pripravila posebna skupina strokovnega sveta. To je vodil Gregor Jurak iz ljubljanske fakultete za šport, v njej pa so bili še Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, generalni sekretar OKS Blaž Perko in podpredsednik OKS Janez Sodržnik.

Jurak je na seji izrazil veliko zaskrbljenost zaradi posledic zapiranja športnih objektov. "Razmere so se zaradi drastično drugačnega življenjskega sloga med osnovnošolci, pri katerih imamo zbrane podatke za raziskavo in sklepe, zelo poslabšale. Gibalne sposobnosti so se glede na stanje pred krizo zmanjšale povprečno za 16 odstotkov, debelost pa se je povečala za več kot 20 odstotkov," je navedel Jurak.

Poleg upada gibalne sposobnosti pri otrocih bodo po njegovi oceni mnogi izmed njih izgubili interes za vključevanje v šport. Dodal je, da se po ponovnem odprtju družbe trije od desetih otrok v ZDA, kjer so opravili študijo, niso vrnili v šport, četudi so imeli tako finančne možnosti kot tudi pomoč staršev.

Ob tem je Jurak izpostavil, da gibalna dejavnost ni pomembna le za telesno zdravje, ampak tudi za duševno. Večji je tudi učni uspeh, ker je zbranost pri športno aktivnih večja, povečuje pa se tudi aktivnost na drugih področjih pozneje v življenju. Gibanje preventivno vpliva tudi na možnost okužbe in njene posledice.

Skupina je pripravila tudi obsežen pregled in rešitve ukrepov na področju športa za zajezitev epidemije. O tem na svetu niso glasovali, sprejetju v taki obliki je nasprotoval Marko Šibila, tudi Boro Štrumbelj pa je bil proti nekaterim predlogom. Vsi pa so se strinjali, da naj se pri pripravi ukrepov posluša in vključi tudi športno stroko.

Jurak in Sodržnik sta menila, da tudi potem, ko bo na voljo cepivo, virusa ne bomo premagali in se bomo morali naučiti z njim živeti. Pišot pa je navedel, da je veliko smrti povezanih z debelostjo in pomanjkanjem gibanja, zato je treba vsem, ne glede na zdravstvene razmere, ponuditi in omogočiti ustrezne gibalne aktivnosti.