Ugotovitve varuha

Migranti v bivalnih zabojnikih nameščeni tudi več kot mesec, uporaba psa neutemeljena

L.K./STA
10. 11. 2020, 15.10
Posodobljeno: 10. 11. 2020, 15.22
Deli članek:

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je obravnaval nameščanje pridržanih migrantov v centru za tujce v bivalne zabojnike. Strokovni sodelavci so med drugim so ugotovili, da pridržani migranti nimajo možnosti gibanja, v zabojnikih pa so nameščeni tudi več kot mesec dni. Predlagajo, da se tovrstno namestitev opusti, so sporočili iz kabineta varuha.

STA
Varuh meni, da zabojniki niso primerni za dolgotrajno nastanitev pridržanih migrantov (fotografija je arhivska).

Strokovni sodelavci varuha so center v Postojni obiskali julija in septembra. Na podlagi obiskov so pri varuhu ugotovili, da so zabojniki nameščeni v pokriti betonski stavbi z malo dnevne svetlobe. Pridržani pa niso imeli možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Ministrstvo za notranje zadeve in vodstvo centra sta pojasnila, da je bila ta namestitev uvedena zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Osebe pa naj bi bile v zabojnikih nastanjene največ 14 dni.

Strokovni sodelavci varuha so se ob obisku prepričali, da so bili nekateri v zabojnikih nastanjeni več kot mesec dni. Izkazalo se je tudi, da nihče ne vodi evidence o trajanju takšne nastanitve, so zapisali v sporočilu za javnost.

Varuh meni, da zabojniki niso primerni za dolgotrajno nastanitev pridržanih migrantov. Ministrstvu je predlagal, da se s takšnim nameščanjem nemudoma preneha in se s pravilnikom uredi možnost zgolj kratkotrajnega nameščanja v zabojnike, zlasti pa varovala za preprečevanje arbitrarnega postopanja. Predlagal je, da pristojni skupaj s predstavniki epidemiološke stroke pripravijo ustrezne strokovne podlage za izvajanja pridržanja.

Službeni psi

Varuh je ministrstvu predlagal tudi opustitev uporabe službenih psov pri opravilih v centru, ki vključujejo stike s pridržanimi. V pogovorih s pridržanimi so namreč ugotovili, da primer uporabe službenega psa, ki je bil dokumentiran na videoposnetkih, verjetno ni osamljen. Varuh meni, da je v institucijah, kjer je osebam odvzeta prostost, le izjemoma in v posamičnem primeru mogoče utemeljiti potrebnost uporabe službenega psa.

Predolgi postopki

Varuh je ocenil tudi, da so predolgi postopki pri pridobitvi mednarodne zaščite. Od trenutka, ko oseba v centru za tujce poda namero, čaka tudi več tednov na osebni razgovor. Pravo EU sicer nalaga, da je treba prošnjo evidentirati v največ šestih dneh.

V tem času je oseba še naprej pridržana kot nezakonit tujec, četudi bi morala biti upravičena do pogojev sprejema, do katerih so upravičeni prosilci za mednarodno zaščito. Varuh je ministrstvu predlagal, da se nemudoma zagotovi pravočasno evidentiranje prošenj za priznanje mednarodne zaščite.

Varuh pa je pridobil tudi dokument policije o enomesečnem poskusnem uvajanju hitrega postopanja s tujci, ki izrazijo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito na policijskih postajah. Iz dokumenta, ki se nanaša na Policijsko upravo Koper, izhaja, da naj bi se takšna oseba pridržala do pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito.

S tem naj bi se omogočilo njeno vračanje, preprečilo potovanje v ciljno državo oziroma zlorabo postopka mednarodne zaščite in posredno zmanjšalo privlačnost nezakonitega potovanja preko Slovenije. Varuh meni, da je vsebina navodila skrb vzbujajoča, saj je pridržanje prosilca za mednarodno zaščito dopustno odrediti le izjemoma in le zaradi individualnih okoliščin na strani prosilca. Odrejanje pridržanja ne more biti upravičeno, da bi se dosegli sistemski učinki in odvračanje migrantov.

Položaj se bo izboljšal

Ministrstvo v bistvenem ugotovitvam ni oporekalo in je zagotovilo, da se bo položaj pridržanih v zabojnikih centra za tujce izboljšal, so še zapisali. Kot so pojasnili v odzivu na ugotovitve varuha, je osebam, nameščenim v zabojnikih, od 18. septembra zagotovljeno gibanje na prostem.

Pojasnili so, da so dodatne namestitve začeli uporabljati zaradi povečanja števila oseb, ki so prijete pri nedovoljenem prehajanju meje. Povečuje pa se tudi število oseb, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito. Izpostavili so, da je v tem času veljala obvezna 14-dnevna karantena ob prihodu iz nekaterih balkanskih držav. Pri namestitvi so, tako ministrstvo, zasledovali cilj varovanja zdravja zaposlenih in ostalih sodelujočih. Poudarili so, da je bila v zabojnikih migrantom zagotovljena popolna oskrba, tudi zdravstvena nega, prehrana, higiena in pravni postopki.

Policija je začela s pripravo sprememb pri kratkotrajni namestitvi v nepredvidljivih situacijah. Center za tujce bo izboljšal nadzor pri namestitvi v zabojnike, ta namestitev pa ne bo presegala inkubacijske dobe covida-19, so na ministrstvu zapisali v odzivu.

Glede individualne obravnave pri odločanju o pridržanju pa so na ministrstvu pojasnili, da so ta navodila veljala en mesec in le na območju Policijske uprave Koper. Na ta način je bila obravnavana ena oseba. Policija poskusnega obdobja ni podaljšala.

Zapisali so tudi, da so policijskega psa v centru uporabljali od avgusta do septembra. Za dodatno pomoč je center zaprosil zaradi povečevanja varnostne problematike, kot so grožnje s samopoškodbami in samomori, poskusi pobega in pobegi. Pes je imel ves čas nagobčnik, bil je pripet na vrvico in nosil oprsnico z napisom policija. Dodali so, da je v jedilnico vstopil le enkrat. Zaradi izboljšanja varnostne problematike psov ne uporabljajo več.