Tihi ubijalec v senci epidemije

Gregor Pirc: »Žal se moramo pripraviti, da bo smrti zaradi raka v prihodnjih letih še več«

S.R.
4. 11. 2020, 14.40
Posodobljeno: 4. 11. 2020, 14.40
Deli članek:

V senci boja z novo koronavirusona boleznijo se odvija stiska bolnikov s pljučnim rakom.

Profimedia
Z obiskom zdravnika se ne sme odlašati.

Da je v Sloveniji v času pandemije odkritih za 30 odstotkov manj rakov kot pred njo, problematika pljučnega raka in stiska obolelih pa sta v luči trenutnih razmer še bolj pereča, opozarjajo v slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman. Državljane zato pozivajo k solidarnosti pri boju s covidom-19, s tem pa bodo pomagali tudi onkologom, saj sta pri zdravljenju ključna zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasen obisk zdravnika. 

Pljučni rak sodi med tiste bolezni z najslabšo prognozo, ta tihi ubijalec pa predstavlja skoraj 10 odstotkov vseh rakov, pri čemer po obolevnosti in umrljivosti prednjačijo moški, ki na obisk zdravnika pogosto čakajo do zadnjega trenutka, je pojasnil predsednik društva Onkoman Gregor Pirc. Podatki iz zadnjega registra raka kažejo, da je leta 2017 za to boleznijo zbolelo 1422 oseb (927 moških in 495 žensk), od teh pa jih je 1187 umrlo (798 moških in 389 žensk). »Čas je ključnega pomena, saj se znaki bolezni velikokrat pojavijo šele takrat, ko je razširjena že na druge dele telesa,« je dejal Pirc. 

V času koronakrize še večja težava 

V društvu so izpostavili, da danes žal govorimo le še o koronavirusu, pozabljamo pa na ostale bolezni, tako se kljub velikim prizadevanjem za ozaveščanje in opozarjanje na dejavnike tveganja ves njihov trud razblini. Kot je povedal Pirc, morajo ljudje biti izolirani doma, stiki so prepovedani, nekateri pa so že izgubili službe. »Povečale so se zdravstvene, čustvene, družinske in socialne težave, zato se je povečala tudi poraba alkohola in cigaret. In če vemo, da je 80 do 90 odstotkov pljučnih rakov posledica ravno kajenja, nam to ni v prid,« je poudaril ter ob opozoril na dejstvo, da je bilo letos do 30 odstotkov manj odkritih rakov kot prejšnja leta. Kot je še pojasnil, »to ne pomeni, da jih ni, le diagnosticirani niso, ker ljudje ne pridejo do svojega zdravnika.«. Na nepopravljive posledice zamud pri diagnostičnih postopkih so v društvu na okrogli mizi opozarjali že v začetku septembra. »Žal se moramo pripraviti, da bo smrti zaradi raka v prihodnjih letih še več,« je dejal Pirc. 

Vztrajati ne glede na koronavirus 

Mirjana Rajer z Onkološkega inštituta Ljubljana je pojasnila, da zdravljenje bolnikov kljub razmeram zaenkrat poteka nemoteno, saj se vsi izjemno trudijo, da ga ne bi bilo potrebno prilagajati ali prekinjati, kar bi lahko pripeljalo do slabših rezultatov. Poudarila je, da računa na solidarnost zdravih ljudi in upa, da se bodo vsaj v tem času strogo držali navodil, saj lahko le to reši življenja bolnikov. Ob tem je prav vse pozvala k obisku zdravnika ob prvih simptomih pljučnega raka, pri čemer je potrebna vztrajnost, saj je prvi obisk ne glede na trenutne razmere izjemno pomemben. »Napredki v zdravljenju pljučnega raka so v zadnjem času na vseh področjih ogromni, raziskave pa potekajo kljub epidemiji. Prihodnost je za naše bolnike svetla in naloga vseh nas zdravstvenih delavcev kot tudi novinarjev je, da ljudi pomirimo ‒ upravičeno pomirimo,« je izpostavila Rajerjeva. 

Po njenih besedah je trenutno še prezgodaj za ocene o tem, kako bo z odkrivanjem bolnikov v bolj napredovalih stadijih, a da zaenkrat zaostankov pri pljučnem raku še ni. »Izkušnje iz tujine kažejo, da se ljudje nekako bojijo iti do zdravnika in v bolnišnice, da se ne bi tam nalezli, zato raje do zdravnika ne gredo,« je pojasnila ter dodala, da je naslednja težava slabša dostopnost osebnih zdravnikov. »Od tu dalje pa vse poteka nemoteno. Tumorska diagnostika poteka hitro, zdravljenje prav tako. Zato je izjemnega pomena, da laični javnosti povemo, da ob prvih simptomih pljučnega raka morajo obiskati zdravnika, vztrajati pri tem da pridejo do njega, ne glede na koronavirus.« 

So mladi dovolj ozaveščeni? 

O tem se sprašuje predsednica Društva študentov medicine Slovenije Aleksandra Mikič, ki meni, da obstaja prostor za izboljšave. Kot je pojasnila, na določenih gimnazijah izvajajo predavanja o kajenju, posledicah kajenja in preventivi, a glede na njene izkušnje s predavanj več odnesejo nekadilci kot kadilci. Kot je navedla, rezultati mednarodne raziskave kadilskih navad kažejo, da »enkrat tedensko kadi 0,8 odstotka 11-letnikov, 1,8 odstotka 13-letnikov, 8,8 odstotka 15-letnikov in 19,8 odstotka 17-letnikov. Veliko od teh jih kadi vsakodnevno.«

Ključna je preventiva

Da je ključno predvsem opuščanje kajenja, ki dokazano zmanjša možnost za nastanek pljučnega raka, je poudarila Katja Sever, podpredsednica za zunanje zadeve Društva študentov medicine Maribor. Pomembno je tudi bivanje v zdravem okolju brez kancerogenih snovi, je pojasnila ter dodala, vsakemu posamezniku poleg zdravega načina življenja svetujejo še, naj preveri, da ni pogosto izpostavljen radonu in če so v njegovi neposredni bližini azbestne strehe ali onesnaženje s težkimi kovinami, torej da je izpostavljenost živemu srebru, svincu, kadmiju in ostalim težkim kovinam čim manjša.