nazaj v šolo

Novo šolsko leto: Upanje na najboljše, priprava na najhujše

A. K.
25. 8. 2020, 19.25
Deli članek:

260.000 učencev in dijakov bo čez en teden predvidoma zakorakalo v novo šolsko leto. Trenutne epidemiološke razmere po prepričanju odgovornih omogočajo, da s prvim septembrom vsi pričnejo s poukom.

Nataša Juhnov
Ministrstvo je prepričano, da je za otroke koronavirus relativno nenevaren.

Skozi novo normalo, ki jo pogojuje pandemija koronavirusa, bo z njimi navigiralo okoli 25.500 učiteljev in drugih strokovnih delavcev, za katere je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) pripravilo modele in priporočila o tem, kako bo videti pouk v dobi korone. Z izkušnjami iz preteklega šolskega leta in novimi ugotovitvami so predvideni štirje modeli: A, B, C in D z nekaj prilagoditvami glede na starost šolarjev in institucije.

Šolski sistem pri nas tvori 455 matičnih osnovnih šol ter 319 podružničnih šol, 143 srednjih šol, 54 javnih glasbenih šol, 27 osnovnih šol s prilagojenim programom, 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah, 16 zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in 36 dijaških domov.

VREDNO TVEGANJA?

Kot navaja dokument MIZŠ-ja, analize ob zaključku šolskega leta kažejo, da ga je večina šol v danih razmerah uspešno izpeljala, a dodajajo, da je treba na posameznih področjih povečati usposobljenost učiteljev, izboljšati opremo v šolah ter vložiti dodatne napore v pripravo in izvedbo pedagoškega procesa.

STA
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec

Odpiranje šol v času ponovne rasti števila novookuženih seveda predstavlja določeno stopnjo tveganja, a pri MIZŠ navajajo podatke iz raziskav, ki pričajo o tem, da bolezen pri otrocih po navadi poteka v blagi obliki. Nadalje so zapisali, da nekatere študije kažejo, da otroci igrajo manjšo vlogo pri prenosu bolezni, določene izkušnje iz tujine pa kažejo na to, da ob ponovnem odpiranju šol ni prišlo do velikega širjenja bolezni med otroki. Vse to seveda velja zgolj ob držanju higienskih pravil NIJZ.

PRVI DAN ŠOLE PO PLANU B

Prvi šolski dan se bo tako po potrebi in v izogibanje gneči lahko raztegnil na 1. in 2. september, pouk pa bo sprva potekal po tako imenovanem modelu B. Če model A predstavlja normalen pouk, kot smo ga poznali pred izbruhom epidemije, pa model B predvideva prilagoditve v obliki izvajanja kabinetnega pouka ali pouka zunaj šolskih prostorov, natančno evidentiranje učencev in obiskovalcev, varstva vozačev, odmorov, prehrane, prevozov in drugih dejavnosti. V šolo bodo lahko vstopale le zdrave osebe, organizacija učnega procesa pa bo predvsem usmerjena v izogibanje mešanju razredov med seboj. V učilnici, kjer so navzoči le učenci enega razreda, za učence tako ne bo potrebna uporaba mask, še vedno pa bo treba striktno slediti navodilom o razkuževanju in prezračevanju prostorov. Roditeljski sestanki in govorilne ure lahko le izjemoma potekajo na šoli.

V primeru poslabšanja epidemioloških razmer sledi prehod na model C, kjer poteka pouk v šoli za učence od prvega do vključno tretjega razreda, za učence od četrtega do devetega razreda pa se izvaja pouk na daljavo. Nazadnje pa obstaja tudi model D, kjer celoten vzgojno-izobraževalni proces poteka na daljavo. Odločitve o modelu bodo potekale tako na ravni države kot tudi na ravni šole ali pa enega samega razreda, če na primer ugotovijo okužbo pri posamezniku.

MIZŠ
Na MIZŠ so pripravili štiri različne modele za novo šolsko leto.

PRIPRAVE NA POUČEVANJE NA DALJAVO

V pomoč strokovnim delavcem, kot tudi staršem, so se pri ZRSŠ zavezali k digitalizaciji učnih načrtov. V sklopu teh bo v nadaljevanju učiteljem med drugim omogočen dostop in vpogled v primere dobre rabe inovativnega načrtovanja in izvedbe pouka, podprtega s sodobno tehnologijo. Med MIZŠ, ZRSŠ in Radiotelevizijo Slovenija je vzpostavljeno sodelovanje na nivoju priprave in dostopa do kakovostnih učnih gradiv. MIZŠ bo prav tako vzpostavil enotno vstopno točko za dostop do strokovno potrjenih in verificiranih e-vsebin, za kar so Arnesu že bila zagotovljena dodatna sredstva. Na ministrstvu so se zavezali k nakupu prenosnih računalnikov za učitelje, kot tudi za učence, ki bi jih potrebovali v primeru pouka na daljavo. Takšnih učencev naj bi bila četrtina, prenosniki in tablice pa bodo dostopni po modelu izposoje na šolah. Da bi to potekalo gladko, MIZŠ izvaja pogovore s ponudniki mobilnih storitev, da bi v primeru pouka na daljavo deprivilegiranim skupinam uporabnikov omogočili zakup podatkov za dostop do izobraževalnih vsebin. Poletja je tako konec, jesen pa prinaša kopico novih izzivov.