Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zaskrbljen nad poslabševanjem dostopnosti do zdravstvenih storitev in poslabševanjem finančnega poslovanja ZZZS zaradi epidemije covida-19. Tako ponovno predlagajo, da se iz proračuna zagotovi kritje primanjkljaja ZZZS, ki bi lahko ob koncu leta znašal 270 milijonov evrov.
Zaostanki se še niso zmanjšali
V prvi polovici letošnjega leta je bilo izvedenih za 30.796 akutnih bolnišničnih obravnav (operacij in posegov) oz. 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bilo v specialistični ambulantni dejavnosti opravljenih za 23 odstotkov manj storitev v primerjavi enakim obdobjem lani.
"Čeprav se od junija 2020 lahko izvajajo že vse zdravstvene storitve, se zaostanki zaradi odpovedanih zdravstvenih storitev še niso pomembno zmanjšali," so opozorili na ZZZS. Od zdravstvenih izvajalcev pričakujejo, da se bodo ustrezneje organizirali in do konca leta izvedli celoten program zdravstvenih storitev, za katerega so se zavezali s pogodbo z ZZZS, da odpravijo zaostanke iz časa epidemije.
Na ZZZS pozivajo izvajalce zdravstvenih storitev, naj takoj uredijo vse svoje čakalne sezname ter vsem bolnikom zagotovijo nadomestne termine, novim bolnikom pa naročanje, ki je skladno s pravilnikom.
Kot opominjajo, bodo zdravstvenim izvajalcem tudi letos plačali le opravljene zdravstvene storitve. Tako so julija zaradi neopravljenih storitev, ki bi jih glede na pogodbo morali, izvajalcem že znižali financiranje za osem milijonov evrov oziroma za 5,5 odstotka glede na običajne avanse za junij. Tudi v naslednjih mesecih bo ZZZS financiranje izvajalcev postopoma prilagodil glede na dejansko opravljen program.
Na ZZZS opozarjajo, da je nedopustno, da se zavarovanci po epidemiji pri nekaterih izvajalcih ne morejo naročiti na zdravstvene storitve skladno s pravilnikom o naročanju. Pričakujejo, da bodo izvajalci svoje delo ustrezneje organizirali in optimizirali, na primer z uvedbo klicnih centrov ali info točk za bolnike. Še posebej to pričakujejo od zdravstvenih domov in bolnišnic, saj številne starejše osebe ne uporabljajo spletnih storitev in elektronske pošte. ZZZS poziva izvajalce zdravstvene dejavnosti, naj z ustreznimi organizacijskimi ukrepi omogočijo večjo odzivnost na telefonske klice in k spoštovanju pravilnika o naročanju.
Velika finančna luknja zaradi izpada prispevkov
Upravni odbor ZZZS se je danes tudi seznanil z dopolnjeno oceno uresničljivosti finančnega načrta ZZZS do konca leta. Izpad prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ocenjujejo na med 140 in 200 milijonov evrov.
Konec julija je javna zdravstvena blagajna beležila 103,6 milijona evrov minusa in so morali za pokrivanje tega primanjkljaja uporabiti presežke iz preteklih let in sredstva rezervnega sklada. Za poravnavanje tekočih obveznosti se dnevno zadolžuje pri državni zakladnici.
Glede na sprejeti finančni načrt se jim za okoli 76 milijonov evrov povečujejo odhodki; 53 milijonov evrov več sredstev bodo namenili za zdravstvene storitve, 20 milijonov evrov več za nadomestila bolniških odsotnosti in tri milijone za zdravljenje v tujini. Odhodke za zdravila in medicinske pripomočke bodo zmanjšali za 12 milijonov evrov.
Ogrožena je finančna stabilnost javnega zdravstva
Opozarjajo pa, da velik izpad v višini vplačanih prispevkov za zdravstvo in naraščajoči stroški v zdravstvu vodijo v tekoči primanjkljaj zdravstvene blagajne, ki bo predvidoma znašal do 270 milijonov evrov. Tega ZZZS ne more več pokriti iz lastnih virov, torej je ogrožena finančna stabilnost javnega zdravstvenega sistema. Oteženo financiranje ZZZS se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo tekoči nepokriti primanjkljaj po njihovih napovedih presegel 300 milijonov evrov.
Predlog: stroške naj pokrije državni proračun
Zato med drugim pričakujejo, da bo stroške, povezane z epidemijo covida-19, pokril državni proračun, še posebej ob dejstvu, da ima ZZZS ob manjših prilivih v zdravstveno blagajno težave z likvidnostjo, že od prej dolge čakalne dobe pa so se med epidemijo še podaljšale.
Upravni odbor ZZZS vladi tudi predlaga, naj se financiranje izobraževalno-raziskovalne dejavnosti, dejavnosti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter delovanje centralne upravljavske enote Dora, registra Zora in drugih zdravstvenih registrov prenese na državni proračun. Tako prihranjena sredstva v višini 36,5 milijona evrov pa bi namenili za dvig cen zdravstvenih storitev oziroma uskladitev vkalkulirane plačne lestvice in boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje čakalnih dob.
