SRAMOTENJE DRŽAVE

Državljan podal dve kazenski prijavi zoper Janeza Janšo

R.T.
16. 7. 2020, 19.30
Posodobljeno: 16. 7. 2020, 20.36
Deli članek:

Je predsednik res kriv nevestnega dela, ker ni odprl kuverte, ki mu jo je izročil minister Hojs? Je kriv tudi sramotitve Slovenije in spodbujanja sovraštva?

STA
Janez Janša rad večkrat hodi po robu zakona, številni državljani menijo, da tudi čez.

V uredništvo smo v razmaku dveh dni dobili dopisa, katerih avtor trdi, da je na policijsko upravo Ljubljana podal anonimno kazensko ovadbo zoper predsednika vlade Janeza Janšo. Iz dokumentov, ki nam jih je poslal, je razvidno, da ga v prvi ovadbi bremeni nevestnega opravljanja dela in zlorabe uradnega položaja, v drugi pa spodbujanja sovraštva in sramotitve Slovenije.

Nevestno delo in zloraba pooblastil

Kazenski zakonik določa, da lahko javnega uslužbenca, ki s svojim nevestnim delom povzroči škodo, doleti denarna kazen ali do tri leta zapora. 

V prvi prijavi je tako izpostavljeno dejstvo, da je predsednik vlade dne 30. junija prejel nepreklicno odpoved s strani ministra Aleša Hojsa ter da je iz objav na družbenih omrežjih razvidno, da je minister Hojs Janeza Janšo ustno seznanil z vsebino dopisa. Ker Janez Janša ni sledil določilom Poslovnika državnega zbora, kjer v 261. členu piše, da mora predsednik vlade o odstopu ministra najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne odpovedi pisno obvesti predsednika državnega zbora, naj bi kršil 258. člen kazenskega zakonika. Ta pravi, da se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. Prijavitelj je v ovadbi zapisal še, da naj bi škoda nastala predvsem s tem, ker zaradi manevra predsednika vlade ni prišlo do napovedane interpelacije ministra Hojsa. Nadalje prijavitelj navaja, da naj bi bil dokaz o nevestnem delu predsednika vlade tudi njegovo pogosto udejstvovanje na družbenih omrežjih. Tako v ovadbi navaja podatek, da je predsednik vlade namesto, da bi se ukvarjal z vodenjem države, med 1. julijem in 7. julijem 2020 objavil osem zapisov na facebooku in objavil 49 tvitov, za kar naj bi po ocenah pisca ovadbe porabil 10 ur in s tem neupravičeno zapravljal naš denar.

Svet 24
Prva ovadba je bila, kot kaže, poslana na napačen naslov; na policiji nam niso želeli potrditi njenega prejema.

Od sramotenja do genocida

Druga ovadba se nanaša na objavo Janeza Janše na družbenem omrežju Twitter, v kateri je zapisal: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije.« S to objavo naj bi Janez Janša po mnenju prijavitelja zagrešil kaznivo dejanje sramotitve Republike Slovenije, za kar je zagrožena denarna kazen oziroma zapor do enega leta. Hkrati prijavitelj meni, da bi predsednika vlade morali organi pregona obravnavati zaradi kršitve 297. člena kazenskega zakonika, torej zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti ter celo zaradi genocida, ker naj bi z objavo povzročil okvare duševnega zdravja sorodnikom žrtev iz Srebrenice.

Svet 24
Prijavi sta bili poslani policiji in skoraj vsem medijem.

Molk policije

Ali so policisti res prijeli anonimni ovadbi zoper predsednika vlade in kakšna je njuna usoda, smo želeli preveriti na Policijski upravi Ljubljana, od koder pa so nam sporočili, da zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo potrditi, ali so prijavi prejeli ali ne, ter da tega ne smejo storiti niti zaradi morebitnega poteka predkazenskega postopka.

Kaj lahko stori policija

Ali imata ovadbi dejansko pravno osnovo, smo preverili tudi pri enem izmed ljubljanskih odvetnikov, ki je specializiran za kazensko pravo. Izrazil je željo, da bi ostal anonimen, povedal pa je, da bo druga ovadba skoraj zagotovo ovržena, medtem ko bodo pri prvi, torej pri ovadbi zaradi nevestnega dela državnega uslužbenca, morali preiskovalci ugotoviti več stvari: predvsem, ali je bil predsednik vlade seznanjen z odstopom Aleša Hojsa ali ne ter ali je zaradi opustitve dolžnega ravnanja predsednika vlade nastala dejanska škoda. »V državni upravi dokumenti ne letajo kar tako sem in tja. Dokumenti so oštevilčeni, zaznamovan je datum njihovega nastanka oziroma prejema, in predvidevam, da bi taka obravnava dokumenta morala veljati tudi za odstopno izjavo ministra. Ne nazadnje gre za uraden dokument, in ne za dopisovanje med dvema prijateljema,« je še povedal naš sogovornik.