BREZ SRAMU

Gospodarstvo sesuto, sindikati pa bi še 100 milijonov evrov

Mojca Zemljarič / Štajerski tednik
15. 5. 2020, 20.04
Deli članek:

Sindikati zaposlenih v javni upravi pozivajo k oddaji vlog za solidarnostno pomoč, ki jo država namenja prizadetim v naravnih nesrečah. So taki pozivi v času krize primerni?

Profimedia
Javni uslužbenci so bili že vključeni v paket pomoči, sindikatom očitno to ni dovolj.

Zaposleni v javnem sektorju imajo zaradi epidemije kot naravne (elementarne) nesreče možnost zaprositi za izplačilo solidarnostne pomoči, kar jim omogoča kolektivna pogodba za negospodarski sektor iz leta 1990. Višina osnovne pomoči znaša 577 evrov. Za delavce, ki so člani sindikata, je lahko tudi višja (693 evrov). Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) člane poziva, naj vloge oddajo prek sindikata in ne posamezno. Solidarnostno pomoč je uslužbencem javnega sektorja dolžan izplačati delodajalec. V vsakem primeru bodo ta izplačila, če jih bodo delodajalci odobrili, bremenila javne finance; bodisi državne bodisi občinske. Negospodarski sektor je namreč ves javni sektor. To so občine, javni zavodi (vzgojni, izobraževalni, kulturni, socialni, turistični ...), agencije, različne ustanove, ministrstva, pravosodje, policija, vojska, zdravstvo, upravni organi …

Zvita poteza

Sindikati so prepričani, da delavcem v javnem sektorju solidarnostna pomoč enostavno in brezpogojno pripada. In to zato, ker je bila 12. marca razglašena epidemija, ki se šteje za naravno nesrečo. Črno na belem je v kolektivni pogodbi res tako zapisano. Dejansko pa je ta pomoč predvidena za individualne primere, ko se posamezni delavec znajde v stiski zaradi naravne nesreče, kot so denimo požar, poplava, vihar, neurje, potres, visoki sneg, plaz, toča, pozeba, suša … V teh primerih gre za individualna izplačila, ki delodajalca ne bremenijo v preveliki meri. V aktualni situaciji, ko je epidemija koronavirusa (kot naravna nesreča) prizadela celotno Slovenijo, bi ta izplačila v skupnem obsegu segla do številke 100 milijonov evrov ali še čez.

Sindikati intenzivno pozivali k oddaji vlog

»Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč, med drugim tudi zaradi elementarne nesreče. Pomoč se izplača, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pozivamo vse javne uslužbence, da prek KSS podajo predlog za izplačilo višje solidarnostne pomoči zaradi epidemije covida-19 (elementarne nesreče). Višina plače pri elementarni nesreči ni pomembna, do višje solidarnostne pomoči so upravičeni vsi,« so v pozivu članom, da oddajo vloge za povišano solidarnostno pomoč (693 evrov), med drugim zapisali v KSS. Če delodajalci zahtevkom ne bodo ugodili, bodo pravico iskali po sodni poti, so med drugim napovedali sindikati.

Ker je bila naravna nesreča razglašena 12. marca 2020 in ker je rok za oddajo vloge 60 dni, so se te množično zbirale in oddajale konec prejšnjega tedna. Po izračunu sindikatov se je 60-dnevni rok od razglasitve epidemije, čeprav ta še vedno traja, iztekel včeraj, 11. maja.

Država: Pomoč samo v primeru dejanske škode

Na MJU so poudarili, da kolektivna pogodba za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in absolutne podlage za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi razglašene epidemije covida-19 vsem javnim uslužbencem. Treba bo ugotavljati, kako in koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje. 

Iz pojasnil Ministrstva za javno upravo (MJU) izhaja, da so zahtevki sindikatov in uslužbencev javnega sektorja, ki se sklicujejo na kolektivno pogodbo, neutemeljeni. Poudarili so, da je bistvo solidarnostne pomoči, da je bila vlagatelju dejansko povzročena (materialna) škoda, na primer v požaru, potresu, poplavi ali drugi naravni nesreči. »Če bi sledili zahtevku, kot so ga postavili sindikati, torej da je dovolj le, da se naravna nesreča zgodi, ne da bi konkretno vplivala na javnega uslužbenca in mu povzročila težavo, bi prišli do absurdne situacije, ko bi bilo dovolj že, da se je naravna nesreča zgodila, pri tem pa ne bi bilo pomembno, ali je vplivala na javnega uslužbenca ali ne. Dejansko bi to lahko pomenilo, da bi bili zaradi žledoloma ali druge vremenske ujme po vsej Sloveniji do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, ki jim je bila z žledom povzročena škoda na njihovi nepremičnini. Ob poplavah na nekem področju bi bili do solidarnostne pomoči upravičeni vsi javni uslužbenci s tega območja, ne glede na to, ali imajo nepremičnino ali ne in ali je njihova nepremičnina prizadeta s poplavo in tako naprej,« so jasni na MJU.

Tudi javni uslužbenci vključeni v interventne ukrepe

»Ob tem je treba upoštevati, da je vlada predlagala vrsto ukrepov za omilitev težav, ki zaposlenim, torej tudi javnim uslužbencem, nastajajo zaradi razglašene epidemije. Ukrepi bodo omogočili posebna izplačila oziroma dodatke tistim javnim uslužbencem, ki delajo v nevarnih pogojih in so bolj obremenjeni. Tistim, ki ne morejo delati, ker se naloge ne opravljajo ali zaradi višje sile (varstvo otrok), pa bo izplačano nadomestilo plače. Prav tako interventno sprejeta zakonodaja vsebuje vrsto drugih ukrepov in izplačil, ki bodo tudi javnim uslužbencem v pomoč za omilitev posledic epidemije,« so še povedali na ministrstvu.