"Večmesečni primanjkljaj padavin se odraža v vseh segmentih hidrološkega cikla in glede na obete, ki kažejo, da tudi v prihodnjih dneh ne bo konkretnega dežja, se bo stanje še poslabševalo," je povedala Sušnikova.
"Meteorološko gledano že lahko govorimo o suši," je dejala vodja oddelka za agrometeorologijo na Agenciji RS za okolje Andreja Sušnik (priimek je naključje). Vzrokov za presušen površinski sloj tal je več. Poleg pomanjkanja padavin so to še obdobne nadpovprečne temperature in pogost veter.
Zadnje večje količine padavin so padle decembra lani, ko je bila količina padavin povsod po državi nekoliko nad povprečjem. Nato je sledilo sušno obdobje, vstop v pomlad je bil izredno suh. Tista krajša obdobja, ko je dež padal, niso zapolnile "talnega lončka", je razmere opisala Sušnikova.
Padavin je bilo od začetka letošnjega leta povsod po Sloveniji manj kot običajno. Najslabše stanje je na obalnem območju in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je do 12. aprila letos padla samo ena tretjina običajne količine padavin.
Na severovzhodu države, območju Celja in delu Koroške je padlo od 40 do 50 odstotkov običajnih količin padavin, nekoliko boljše od tega je bilo v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in na severozahodu države, kjer je bilo tudi nekoliko hladneje, kar pomeni manjše izhlapevanje.
Slabša prva košnja
Vsa vegetacija nujno potrebuje vodo, se pa pomanjkanje padavin trenutno najbolj opazi pri travinju. Travna ruša je porjavela, ponekod so že vidne razpoke v talnem sloju. Pričakovati je okrnjeno rast trave in slabšo prvo košnjo, je povedala agrometeorologinja. V nižinah Primorske je prvi odkos že izgubljen. Sicer pa vlago za normalni razvoj nujno potrebujejo tudi vsi spomladanski posevki na njivah, seme namreč v suhih tleh ne bo vzklilo. Vrtičkarji morajo zalivati posevke zgodnjih vrtnin.
Težave zaradi pomanjkanja padavin so tudi v trajnih nasadih, to je v vinogradih in sadovnjakih, ki jih je poleg tega letos že prizadela tudi pozeba v več valovih. Tudi gozd je izredno presušen.
Sušo občutijo: zelje, solata, korenje, čebula, pa tudi zgodnji krompir, šparglji, hmelj
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) bijejo plat zvona. Njivske površine so tako izsušene, da sta onemogočeno gnojenje in obdelava tal, pravijo in dodajajo, da so prizadete vse poljščine. Posledice se kažejo na spomladi posajenih žitih in na deteljnih posevkih. Občutne posledice so tudi na posevkih oljne ogrščice in ozimnih žit, predvsem na prodnih tleh. Slabo kaže travinju. Travna ruša je za ta čas nizke in redke rasti, v nižinah Primorske je prvi odkos že izgubljen, so opozorili v zbornici.
Posevki sejanih zelenjadnic brez namakanja ne vznikajo ali vznikajo počasneje, na vrtninah je tam, kjer ni namakanja, škoda predvsem na posevkih zelja, solate, korenja in čebule. Slabo kali tudi zgodnji krompir, pridelki špargljev so zaradi suše opazno nižji od pričakovanih. V rasti zaostaja tudi hmelj, zlasti so prizadeti prvoletni nasadi.
Starejši sadovnjaki in vinogradi še niso prizadeti, se pa vpliv suše že kaže na mladih nasadih, posajenih lansko jesen in letos spomladi. Če se bo suša nadaljevala, je pričakovati večji osip uspešno oplojenih cvetov v intenzivnih nasadih jablan in slabšo kakovost sadja, ugotavljajo v zbornici.
Pridelovalci lahko škodo omilijo le z namakanjem. Pri tem se je ponovno pokazal problem pomanjkanja namakalnih zmogljivosti na Goriškem. Za intenzivnejši razvoj namakalnih zmogljivosti je nujno poenostaviti in skrajšati postopke za pridobivanje dovoljenj, menijo v zbornici.
Nekaj malega padavin na obzorju
Vremenske napovedi trenutno kažejo za v prihodnje manjše poslabšanje vremena z možnostjo posameznih ploh, a kakšne večje količine dežja zaenkrat ni na vidiku. Med drugim so za soboto popoldne v notranjosti Slovenije napovedane krajevne plohe. Vodnatost večine rek je mala, povsod po državi upada tudi stanje podzemnih voda.
Sprememba osebne izkaznice suše
V Sloveniji je opazna sprememba "osebne izkaznice suše", je še izpostavila agrometeorologinja. Kot alpska dežela je imela v preteklosti spomladanske viške zaloge vode, ker se je topil sneg, tudi zime so bile hladne. Zdaj pa imamo zgodnjo pomlad, že zgodaj tudi višje temperature in če se vegetacijska sezona začne s pomanjkanjem padavin, nastopi spomladanska suša. "To smo imeli v zadnjih letih kar nekajkrat," je dejala Sušnikova. Podobno opažajo v celotnem alpskem prostoru.
