Raziskava

Koronavirus iz mariborske regije bolj podoben azijskim kot evropskim

J.P./STA
22. 4. 2020, 17.19
Posodobljeno: 22. 4. 2020, 17.24
Deli članek:

Raziskovalci nacionalnega laboratorija za zdravje, mariborskega zdravstvenega doma in medicinske fakultete ugotavljajo, da je genom novega koronavirusa pri bolniku iz mariborske regije bolj podoben azijskim kot evropskim koronavirusom.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Virusni genom ali virusov dedni material je molekula, ki določa celotni načrt za dele, ki virus sestavljajo in od katerih je odvisno, kje in kako bo virus preživel in kakšno škodo bo povzročal gostitelju, ki ga okuži. "Poznavanje virusnega genoma je poleg molekularnih in seroloških testov pomembno, saj na tak način določamo mutacije in podobnost med virusi," so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

S strokovnjaki iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru so se lotili preučevanja genoma novega koronavirusa pri bolnikih v mariborski regiji. Prvi genom, ki so ga preučili, je najbolj podoben virusom iz Malezije in Singapurja.

"Zaenkrat smo to naredili le pri enem bolniku, ker je to zelo kompleksna analiza, ki jo je treba najprej postaviti. Zdaj, ko znamo to delati, pa načrtujemo študijo, kjer bomo to pogledali še pri več bolnikih v mariborskem okolišu," je povedala vodja raziskovalnega laboratorija pri nacionalnem laboratoriju Maja Rupnik.

Z primerjavo virusnih genomov lahko ugotavljajo, kako se je virus širil po svetu, po državi, po določeni regiji ali v manjši skupini ljudi. Primerjajo jih lahko v bazi na spletni strani https://nextstrain.org/ncov, kjer se zbirajo genomi koronavirusa iz vsega sveta.

Trije genomi

Za Slovenijo so trenutno na voljo trije, poleg "mariborskega" torej še dva. Tako kot za večino drugih držav je po navedbah laboratorija že iz teh treh genomov razvidno, da je virus pripotoval v državo po različnih poteh, saj sta druga dva bolj podobna virusom, ki so jih analizirali v evropskih državah, predvsem Belgiji in na Nizozemskem.

"Dobili smo torej zelo različne viruse. Ne kaže, da bi vse okužbe v Sloveniji izhajale iz enega bolnika, ampak je virus prišel k nam iz različnih virov in po različnih poteh," je pojasnila Rupnikova. "Ta naš je bolj podoben azijskemu, zato je verjetno prišel po krajši poti, verjetno direktno iz Azije, medtem ko sta ostala dva prišla iz Azije najprej nekam v Evropo in šele od tam bila vnesena v Slovenijo," je dodala.

Virusni genomi lahko strokovnjakom povedo, kako hitro se virus spreminja, kar bo pomembno pri razvoju cepiva. Prav tako lahko s pomočjo virusnih genomov določajo mutacije, ki povzročijo, da virus povzroča milejšo ali težjo obliko bolezni, ali se lažje ali težje širi med ljudmi. "Sledenje mutacij novega koronavirusa je zato pomembno, saj nam lahko pojasni različne skupke širjenja, nam pove, ali imamo v populaciji bolj nevarne verzije virusa, in pomaga pri ugotavljanju učinkovitosti cepiva, ko bo to na voljo," so še pojasnili.