Že v srednji šoli so skupaj s prijatelji razvijali spletno aplikacijo za skiperje, ljudi, ki, hočejo jadrati. Razvoj podjetniških projektov nadaljuje tudi kot študent. S skupino, s katero sodeluje, so zmagali že na več natečajih, vzpostavili uspešno sodelovanje s podjetji, ki so jih razpisala. Pred kratkim se je vrnil s študijske izmenjave v Kanadi, kjer je na eni najboljših poslovnih šol spoznaval podjetništvo in kjer je tudi zmagal na enem izmed tekmovanj v predstavljanju podjetniških idej.
Ptuj potrebuje močni podjetniški pospeševalnik za mlade
V Kanadi je bilo glede koronavirusa dolgo časa tiho. Ko je bilo v Sloveniji že vse zaprto, so na zahodni obali Kanade, kjer je bila Nejčeva fakulteta, vztrajali do konca, kot zadnja v Kanadi je zaprla svoja vrata. Vsi njegovi prijatelji so do zadnjega mislili, da bodo že nekako skupaj vse to prebrodili, da ne bo tako hudo. Čez noč pa se je skupinski duh, miselnost tako spremenila, da so si njegovi prijatelji iz Evrope medtem že kupili letalske karte. Nejc pa si je več ni mogel kupiti. Nastala je prava zmeda, klicali so nemške ambasade, ali lahko pristane v Nemčiji, kanadske in avstrijske ambasade. V osebnih stikih je bil z Andrejem Šterom na slovenskem zunanjem ministrstvu, ki mu je celo predlagal, da naj ostane v Kanadi. Potem pa mu je prek treh letov in treh vlakov čez Nemčijo vendarle uspelo priti domov, česar so se domači najbolj razveselili in si hkrati oddahnili. Nejc Ekart je prepričan, da bi Ptuj glede na priložnosti, ki jih ima, moral razviti močan podjetniški pospeševalnik za mlade. Za to se je zavzel tudi pri Manager klubu Ptuj, kjer so razpisovali natečaje za naj podjetniške ideje. Sam se je uspešno preizkusil že v številnih podjetniških izzivih, od razvijanja aplikacij do fizičnih produktov. Tako je tudi že spoznal številna poslovna okolja, možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo, svoje potencialne zaposlovalce oziroma partnerje. Zanj ni druge prihodnosti, kot je podjetništvo. Na dolgi rok se tudi ne vidi v tujini, temveč doma, kjer je življenje na visoki ravni, česar se mnogi ne zavedajo dovolj. Zelo rad tudi potuje, vsako leto se odpravi na več potovanj.
Šola življenja
»V kanadski poslovni šoli, kjer bolj prevladuje ameriška teorija podjetništva, sem pridobil praktične izkušnje podjetniškega sveta in tudi praktična znanja iz samostojnosti. Ko sem bil na izmenjavi v škotskem Glasgowu, sem se naučil tudi kuhati, prati. Nekako je vsaka študijska izmenjava tudi šola življenja med študijem. Eni celo pravijo, da je to, kar je bila nekoč vojska, danes študijska izmenjava. Kampus v Kanadi je kot mesto v mestu, vse je tam, od šole do športnih igrišč, klubov, sam sem bil kot odbojkar aktiven v odbojkarskem klubu. Življenje v kampusu je zelo zanimivo, vsakemu študentu bi priporočil, da ga izkusi. Nasploh je velika škoda, da študentje ne izkoristijo vseh možnosti za študijske izmenjave. Tudi zato po svojih močeh pomagam pri promociji teh izmenjav. V pogovorih z mojimi sošolci na izmenjavah, ki obiskujejo najboljše poslovne šole, sem izvedel, da so na njihovih šolah izmenjave na en semester nujne. Na teh izmenjavah človek pridobi tudi veliko drugega vedenja, ne samo študijskega. Gre za spoznavanje kultur drugih držav, poslovnega okolja in podobno. Verjetno ni evropskega poslovnega mesta, kjer ne bi imel prijatelja. Vse to so izredno pomembni stiki za prihodnost. Do srede maja bi še moral biti v Kanadi, zaradi koronavirusa pa sem po urgentnem postopku, z zadnjim letom za Evropo, pripotoval domov,« je povedal Nejc.
Zanimanje za žonglerstvo
Nejc Ekart je že 12 let tudi žongler, kot predstavnik Slovenije pa je že tretje leto član odbora Evropske žonglerske zveze. Zaradi koronavirusa so letos morali odpovedati osrednji dogodek, žonglerski festival. Ptujčani še pomnijo leto 2005, ko je mednarodna žonglerska konvencija po nekem čudežu potekala na Ptuju. Od takrat dalje se je žonglerstvo v Sloveniji začelo še posebej razvijati. Neke ideje o tem, da bi ga Ptuj ponovno organiziral, se pojavljajo tudi v tem času. Nejc se je v žonglerstvu usmeril na žogice in diabolo. Žonglerstvo je zanj nekakšna meditacija: človek se zatopi v žogice ali v diabolo in odmisli vse drugo. Potrebne pa so številne vaje, da vse skupaj obvladaš, pri čemer se kaže tudi lastna kreativnost. S tem, ko si izmisliš neki trik, ga razviješ in v popolnosti osvojiš. Že nekaj časa sodeluje tudi z Arbadakarbo na Ptuju. V Sloveniji je zelo aktivnih okrog sto žonglerjev, tistih s tremi žogicami pa je veliko več. Vsako leto poteka tudi svetovni dan žongliranja, ki je bil pred dvema letoma na Ptuju, letošnja žonglerska konvencija na Finskem pa je zaradi koronavirusa odpadla.
