Stigmatizacija okuženih

»Vsi lahko zbolimo že danes ali jutri, zato ne šikanirajmo!«

Si.R.
13. 3. 2020, 19.10
Deli članek:

Okužbe z novim koronavirusom, ki te dni sejejo strah tudi pri nas, so očitno pri posameznikih na plan izvabile tudi najbolj temačen del človeške narave. Na forumih in družbenih omrežjih se pojavljajo konkretna imena posameznikov, ki naj bi bili okuženi. Ljudje so v strahu pred okužbo očitno pripravljeni storiti marsikaj, pojavile so se celo grožnje, nasilje in šikaniranje obolelih.

Bobo
Kontrola na meji z Italijo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo. WHO se je za to odločila, ker se je v zadnjih dveh tednih število okuženih zunaj žarišča izbruha, Kitajske, povečalo za 13-krat, število prizadetih držav pa se je potrojilo. Da lahko vključimo vse potrebne strokovnjake in rešujemo situacijo na vseh ravneh, da se lahko vključi tudi civilna zaščita, je tudi Vlada Republike Slovenije za našo državo razglasila epidemijo.

Jasno opozorilo Šabedra in Šarca

Ob večanju števila obolelih pa se je treba zavedati tudi, da so podatki o zdravstvenem stanju posameznikov strogo zaupne narave. Zdravstveni delavci morajo biti te dni še posebej previdni, saj se v povezavi z okužbami z novim koronavirusom pojavljajo šikaniranja. »V zadnjih dneh opažamo, da se pojavljajo šikaniranja, tudi nasilje, kazanje sovraštva do ljudi, ki so pozitivni, in se je to v lokalnem okolju izvedelo,« je na neživljenjsko ravnanje opozoril minister za zdravje Aleš Šabeder. Navedel je tudi primer iz Bele krajine, kjer tamkajšnji prebivalci izvajajo pritisk na družino z majhnim otrokom, ki si zaradi tega ne upa več domov. »Bodimo strpni in spoštljivi do tistih sodržavljanov, ki so zboleli,« je še opozoril Šabeder in dodal: »Vsi lahko zbolimo že danes ali jutri, zato ne šikanirajmo!« Na to težavo pa je včeraj posvaril tudi premier v odhajanju Marjan Šarec.

Stigmatiziranje ne pomaga

Nad situacijo sta ogorčena tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in varuh človekovih pravic Peter Svetina. Prvi opozarja na nesprejemljivost takšnih ravnanj: »Izkušnje kažejo, da stigmatiziranje v zvezi z nalezljivimi boleznimi bistveno poslabša možnosti primernega ukrepanja. Zato pozivam državljanke in državljane, da so strpni do obolelih in njihovih svojcev. Pomembno je, da se obnašamo solidarno in samozaščitno, saj bomo le tako zmanjšali breme bolezni.«

Svetina pa opozarja na morebitne neljube dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi strahu pred novim virusom: »Ne sme se zgoditi, da bodo posamezniki zaradi predsodkov, strahu ali napačnih predstav deležni stigmatizacije in izločitve.« Svetina meni tudi, da bi morali pristojni poleg smernic, kako zagotoviti javno zdravje, pripraviti smernice oziroma strategije, da se stigmatizacija (domnevnih) bolnikov ne bi dogajala. Pri varuhu še opozarjajo, da bolezen ne ogroža vseh enako in da se družbena izključenost tako imenovanih ranljivih skupin zrcali tudi na področju javnega zdravja. Posamezniki in skupine, ki so izključeni iz zdravstvenega varstva, denimo nimajo zdravstvenega zavarovanja zaradi revščine, premoženjskih, statusnih in podobnih razlogov, so že v večji meri podvrženi zdravstvenim tveganjem in so tako po navedbah varuha tudi najbolj ranljivi v primeru virusne epidemije. Tudi sicer na prvi pogled nevtralnih pravil in smernic, upoštevanje katerih naj bi zajezilo bolezen, kot so higienska pravila, napotki za umivanje rok in drugo, ne morejo upoštevati tiste populacije, ki nimajo dostopa do tekoče vode in higienskih pripomočkov.

Odgovorno ravnanje zdravstvenih delavcev

A kaj storiti, da se prepreči vsaj poimensko šikaniranje obolelih po družbenih omrežjih? Veliko lahko s skrbnostjo ravnanja z zdravstvenimi podatki naredijo zdravstveni delavci, še posebej te dni, ko potekajo preiskave, kdo je bil v stiku z okuženimi. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi, da je vedno treba presojati od primera do primera in ugotavljati, kateri podatki so potrebni za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo. »Vprašanje nujno potrebnega obsega in vrste podatkov je pri tem eno od ključnih vprašanj, na katero mora odgovoriti stroka v luči zasledovanega namena – torej zaščite življenja in telesa ljudi,« pravi Prelesnikova in dodaja, da mora stroka pri načrtovanju ukrepov v tovrstnih izjemnih situacijah vedno pretehtati, kateri osebni podatki so nujni za zaščito življenjskih interesov, katere cilje pa lahko doseže tudi brez obdelave osebnih podatkov. »Na primer s pozivanjem splošne javnosti prek medijev ali spleta, naj tisti posamezniki, ki so se v določenem časovnem obdobju nahajali na določenem kraju, ravnajo skladno z navodili medicinske stroke,« zaključuje.

Svarilo predsednika

S pozitivnimi mislimi in opozorili pred nečloveškostjo se je včeraj v svoji poslanici oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dejal je, da smo se znašli v položaju, ko smo še bolj odvisni eden od drugega, zaradi česar si moramo po njegovih besedah pomagati: »Najprej in najbolj si bomo pomagali tako, da bomo dosledno spoštovali navodila in priporočila pristojnih oblasti in služb. Pomagali si bomo tako, da bomo skrbeli zase in za drugega. Pomagali si bomo ne nazadnje tudi tako, da smo, kolikor je mogoče, človeško prijazni v vseh okoliščinah. Tovrstne krize preizkušajo človeški značaj. Zdaj moramo vsak zase in vsi skupaj pokazati v nas najboljše in najbolj plemenite vrline. Pogum, srčnost in solidarnost.« Opozoril je še na upoštevanje navodil zdravstvene stroke, da si ne segamo v roke, se ne objemamo, da pazimo na medsebojno razdaljo in podobno, a je treba kljub temu ohraniti in okrepiti občutek za skupno in skupnost: »Odgovornost do sebe in občutek za skupnost sta zdaj odločilnega pomena. Kot vaš predsednik vas poznam dovolj, da iskreno pravim – težko bo, morda bo celo zelo težko, a skupaj bomo uspeli. Srečno, Slovenija. In sreča je na strani pogumnih.«