Predvolilne kampanje so velik finančni zalogaj

Parlamentarne stranke v katastrofalnem minusu, pozitivno je poslovala samo ena

Mihael Korsika
7. 2. 2020, 19.31
Posodobljeno: 7. 2. 2020, 20.22
Deli članek:

LMŠ je bila leta 2018, ko so potekale dvojne volitve, edina parlamentarna stranka, ki je poslovala pozitivno. Največji minus so pridelali v Desusu, kjer so leto zaključili s 491.000 evri primanjkljaja.

STA
Lista Marjana Šarca je leto 2018 končala s slabimi 10.000 evri presežka.

Volitve za politične stranke prinašajo precejšnje finančno breme, še posebno v zadnjih letih. V zadnjih 20 mesecih so potekale parlamentarne, evropske in lokalne volitve, leto prej pa še predsedniške, za katere sicer stranke namenijo najmanj denarja.

Pregled poslovanja parlamentarnih strank za leto 2018 kaže, da je izmed parlamentarnih strank le Lista Marjana Šarca poslovala pozitivno. Imeli so za 440.000 evrov prihodkov in 422.000 evrov odhodkov. Poslovno leto so končali s slabimi 10.000 evri presežka, kažejo javno dostopni podatki.

Preostale stranke so leto zaključile v rdečih številkah, največji primaknjkljaj so ustvarili v Desusu, kjer so imeli za 550.000 evrov prihodkov in za kar dober milijon evrov odhodkov. Pridelali so 491.000 minusa.

Največje prihodke so sicer imeli v SDS, znašali so 1,67 milijona evrov, odhodkov pa so imeli za 2,24 milijona evrov in so leto zaključili s 483.000 evri primanjkljaja.

V SMC so imeli 390.000 evrov primanjkljaja (1,1 milijona prihodkov; 1,5 milijona evrov odhodkov), v SD 360.000 evrov (1,02 milijona prihodkov; 1,46 milijona odhodkov) in v NSi 98.000 evrov (582.000 evrov prihodkov; 679.000 evrovodhodkov).
Levica in SAB sta imeli za 79.000 evrov primankljaja. Prva je imela 343.000 evrov prihodkov in 420.000 evrov odhodkov, druga pa 207.000 evrov prihodkov ter 285.000 evrov odhodkov. V SNS se je minus ustavil pri številki 29.000, imeli so za 168.000 evrov prihodkov in 197.000 evrovodhodkov.

Profimedia
Največ, 414.000 evrov, je za volilno kampanjo leta 2018 namenila SDS.

Volilna kampanja

Na parlamentarnih volitvah leta 2018 bi lahko zaradi zakonske omejitve vsaka stranka za volilno kampanjo porabila 685.750 evrov, a se nobena ni niti približala tej številki. Daleč največ sredstev je za to namenila kasnejša grenka zmagovalka volitev SDS, in sicer 441.000 evrov. Največja poraženka, SMC, ki je izgubila 26 poslanskih mest in pristala pri desetih, je porabila 369.000 evrov.
Nekaj manj so za kampanjo namenili v Desusu (359.000 evrov), sledijo Socialni demokrati (335.000), Slovenska ljudska stranka, ki se ni uvrstila v državni zbor (323.000), NSi (195.000), SAB (125.000) in Levica (107.000). Glede na vložek so imeli največji »dobiček« pri Listi Marjana Šarca; porabili so 105.000 evrov in dobili 13 poslancev. V SNS so porabili 64.000 evrov.

Številne nepravilnosti

Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi, stranke pa so pod določenimi pogoji upravičene do povračila stroškov iz proračuna glede na število volivcev, ki so stranko podprli.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je povračilo na volivca znašalo 0,33 evra, pri čemer skupni znesek povračila ne sme preseči zneska, ki ga je stranka porabila za kampanjo.

Računsko sodišče je ob reviziji pri številnih orgazatorjih volilne kampanje ugotovilo številne nepravilnosti. LMŠ, Desusu, SDS, NSi in SNS je pri pregledu pravilnosti poročanja izreklo mnenje s pridržkom, Desusu, SDS in SNS pa tudi pri pregledu pravilnosti poslovanja. SD, SMC, SAB, Levici, SLS in Piratski stranki Slovenije pa so revizorji izrekli pozitivno mnenje.

»Še vedno imajo stranke precej dilem, kateri stroški so stroški volilnekampanje, ki so povrnjeni iz proračuna. Pogosto poskušajo kot stroške volilnekampanje prikazati stroške rednega poslovanja stranke, čemur pa računskosodišče ne more slediti. Velike težave so tudi s tako imenovanimi brezplačnimi storitvami oziroma izrednimi popusti, predvsem lokalnih skupnosti z oglaševanjem drugih oblik prispevkov pravnih oseb, ki jih je treba prikazati kot strošek (oglaševanje v občinskih glasilih, plakatiranje in podobno),« je po objavi revizije za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

STA
Največji minus so ustvarili v Desusu.

Več kot pol milijona letno

Politične stranke sicer večino sredstev za svoje delovanje pridobijo iz državnega proračuna. Denar dobivajo z različnih naslovov, parlamentarne med drugim za strokovno pomoč poslancem, ki glede na velikost poslanske skupine presega 60.000 evrov na leto. Vse stranke, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah prepričale najmanj odstotek volivcev, pa so upravičene do sofinanciranja. Višina je odvisna sorazmerna od števila volivcev, ki so stranko podprli.

Kot zmagovalka volitev daleč največ sredstev prejema SDS, ki je na ta račun lani prejela 512.000 evrov, medtem ko je iz proračuna skupno dobila 1,48 milijona evrov, je razvidno iz spletne aplikacije Erar.

Lista Marjana Šarca je dobila skupno 490.000 evrov, od tega 300.000 evrov na račun sofoinanciranja stranke. Tretjeuvrščeni na volitvah, Socialni demokrati, so lani iz proračuna prejeli občutno več kot drugouvrščena LMŠ. Bančni račun SD se je obogatil s 709.000 evri, od tega so 247.000 evrov prejeli iz naslova sofinanciranja. SMC je prejela skupno 558.000 evrov (244.000 evrov kot sofinanciranje), Levica 461.000 evrov (239.000), Nsi 507.000 evrov (192.000), SAB 261.000 evrov (151.000), Desus 355.000 evrov (147.000) in SNS 223.000 evrov (132.000).