Dogajanje po plebiscitu

Kučan je Tuđmana prosil za pomoč: Hrvati se niso želeli zaplesti v vojno

S.K.
17. 12. 2019, 06.50
Posodobljeno: 17. 12. 2019, 21.48
Deli članek:

Slovenija je po plebiscitu na zunanjih mejah izobesila svojo zastavo, nakar je Beograd poslal JNA s sklepom, naj varuje jugoslovansko mejo. Na Hrvatih je bilo, ali bodo tanke pustili skozi svojo državo.

STA
Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v intervjuju za srbski časnik Nedeljnik opisal dogajanje na prvo noč vojne in pred razpadom SFRJ.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v intervjuju za srbski časnik Nedeljnik opisal dogajanje na prvo noč vojne in pred razpadom SFRJ.

»Poklical sem Tuđmana, saj smo vedeli, da imajo načrt, kako preprečiti izstop tankov iz Hrvaške, da ne pridejo v Slovenijo,« je med drugim povedal Kučan. »Rekel sem mu: 'Predsednik, pri nas je začela vojna, pomagajte nam.'« Tuđman pa mu je odgovoril, naj ne pričakuje, da bo šla Hrvaška zaradi Slovenije v vojno.

 Odnos s Tuđmanom se je po osamosvojitvi skrhal, a Kučan dodaja, da se mu je zdelo pomembno ohraniti korekten odnos, saj je Tuđman med svojimi državljani imel veliko podporo, kar pa je pomembno vplivalo na nadaljnje sodelovanje.

Kakšna vojna? Kakšni tanki?

Kučan je Franju Tuđmanu odgovoril, da je Hrvaška proti vojni ne zaradi Slovenije, ampak zaradi sebe. Pojasnil je še, da je tistega usodnega večera poklical tudi takratnega predsednika vlade SFRJ Anteja Markovića.

»Ko so mi sporočili, da so vojaški tanki zapustili vojašnico, sem takoj poklical Markovića. Zbudil sem ga in on se je začudil. Kakšna vojna? Kakšni tanki? Tu obstaja razlika pri tolmačenju sklepa Zveznega izvršnega sveta SFRJ. Po Markoviću bi se morala varovati jugoslovanska meja, del Generalštaba pa je to razumel kot dovoljenje, da z vsemi sredstvi prepreči doseganje odločitev o osamosvojitvi,« je med drugim dejal Kučan in še povedal, da je slovenska stran mejne prehode takrat označila s slovensko zastavo in oznako Republike Slovenije, njegove besede povzema stran Vijesti Jutarnji list.

Zasluge za ključno vlogo pri razreševanju nastalega spora je Kučan pripisal Evropski uniji.

»Prihajale so trojke, ki so se z nami in vojsko pogajale o koncu vojne. Želeli smo si, da se vojna čim prej konča in da se preprečijo žrtve. Žal pa je bilo teh kar nekaj. Nismo mi tisti, ki smo vojno izzvali. Odločitev, da se odzovemo na agresijo, ni bila preprosta,« je pojasnil Kučan.

V intervjuju nekdanji slovenski predsednik omeni tudi srečanje na predsedstvu Jugoslavije, ki je bilo na Brionih. »Na enem izmed srečanj je črnogorski politik Branko Kostić izjavil, da se bodo raje umaknili, kot pa da bi mi ubijali njihove sinove. To je bila zelo huda obtožba.«

»Sledilo je zasedanje, na katerem so sprejeli odločitev, da naj se vojska umakne iz Slovenije. Vsi so glasovali za to, z izjemo Stipeta Mesića je poudaril Kučan in dodal, da je Mesić kot takratni član predsedstva SFRJ vedel, da bo vojska, če se umakne iz Slovenije, vojno nadaljevala na območju Hrvaške, čeprav se nekatere enote JLA niso premaknile na Hrvaško, temveč v Bosno in Hercegovino, vse do črte tako imenovanega srbskega ozemlja.  

Miloševiča v Haagu ni bilo lahko videti

»Zdelo se mi je, da se ni kaj veliko spremenil. Niti po načinu pogovora niti po fizičnem videzu. Ni bilo lahko videti človeka, ki je bil obtožen najhujših zločinov. Vedno sem pazil, da ne užalim srbskega naroda. Eno je bil naš odnos do srbske politike in vodstva, drugi pa do srbskega naroda,« je še sklenil Kučan.

Američani niso dali zelene luči

»Na predvečer razglasitve samostojnosti Slovenije nas je obiskal James Baker, takratni ameriški državni sekretar, in nam neposredno napovedal, da nas v primeru odcepitve od Jugoslavije nikoli ne bodo priznali. Rekel sem mu, da nas bodo morali prej ali slej priznati, saj za nami stojita plebiscit o samostojnosti in politika demokratičnosti. Takih rezultatov ne morete prezreti,« naj bi mu še povedal Kučan. Kot je še povedal Kučan, je bil Bakerjev prihod znak, da bo pot do osamosvojitve težka. »Ves plebiscit smo izvedli ob predpostavki, da mora ta biti zakonit in v skladu z našo in zvezno ustavo, šele nato se je postavilo vprašanje o legitimnosti. Za mednarodno skupnost ni bila dovolj zgolj le legalnost, temveč tudi legitimnost.«

Reuters
James Baker, tedanji ameriški državni sekretar.