Jerca Korče (29), poslanka LMŠ

jerca korce pl2
Primož Lavre
Poslanka LMŠ Jerca Korče.

Jerca Korče je najmlajša poslanka koalicijske stranke in obraz, ki smo ga na televiziji pogosto videli govoriti v imenu stranke Lista Marjana Šarca. V zadnjih mesecih se je njena pojavnost zmanjšala, saj jo je desnica ujela na laži. Trdila je namreč, da je prvak SDS Janez Janša na seji parlamentarne komisije za nadzor varnostnih služb grozil, da se bodo kotalile glave. Magnetogram njenih povzetkov ni potrdil. Premier Marjan Šarec je zato moral izjaviti, da se je v svojih izjavah prenaglila.

Sodeč po njeni uradni biografiji, Korčetova zaključuje študij geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Žan Mahnič (29), poslanec SDS

zan mahnic-pl
Primož Lavre
Poslanec SDS Žan Mahnič je podpredsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

Žan Mahnič se kljub rosnim letom v javnosti pogosto pojavlja kot govornik stranke SDS, pri čemer nemalokrat sledijo javne obsodbe njegovih izjav. Nazadnje je strokovno javnost vznemiril, ko je slovensko sodstvo primerjal z mafijo, pred tem je južne sosede vznemiril s stališči, da je Slovenska vojska pripravljena na hrvaške provokacije. Hrvaški mediji so mu zato nadeli vzdevek Janšev Kekec.

Mahnič je duri parlamenta prestopil z 24. leti, zdaj pa je poslanec že drugi mandat.

Andrej Čuš (29), mestni svetnik MOP

Andrej Čuš
STA
Andrej Čuš

Zdaj že nekdanji poslanec Andrej Čuš je bil s 23 leti uradno najmlajši poslanec v samostojni Sloveniji. Mandat je sprva nastopil kot nadomestni poslanec, ko je zamenjal Branka Mariniča, ki je bil obsojen, da je na svoj izpit iz nemščine poslal drugo osebo. Čuš je kmalu zatem postal tudi najmlajši izvoljeni poslanec, saj je na državnozborskih volitvah leta 2014 dobil polni politični mandat. Kasneje je pod stranko SDS potegnil črto in poskušal na državnozborskih volitvah nastopiti s svojo stranko Zelenih, vendar mu ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga.

Trenutno deluje na lokalni ravni – v Mestni občini Ptuj je bil namreč izvoljen kot mestni svetnik. Kandidiral je tudi za župana MOP, vendar mu je nekaj odstotkov zmanjkalo za odločilni drugi krog.

Miha Kordiš (29), poslanec Levice

Miha Kordiš
STA
Miha Kordiš

Med mlajše sodi tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki podobno kot Mahnič prihaja iz Škofje Loke. S svojimi intervencijami sicer ni prepoznaven kot njegov malce starejši kolega Luka Mesec, vendar z njimi pogosto bolj razburi. Diplomiran filozof in literarni komparativist javnost pogosteje vzdrami na družbenem omrežju Facebook. Lani je podjetnikoma Ivo Boscarolu in Igorju Akrapoviču grozil z nacionalizacijo, letos je na facebooku pisal o tem, da bo Levica premierju Marjanu Šarcu izstavila zabeljen račun v zameno za podporo za proračun. Pri tem je svoje poslanske kolega oklical za »navadne svinje«.

Kordiš se v prostem času ukvarja z vrtičkarstvom. Ob prevzemu poslanskega mandata je govoril, da se bo na delo iz Škofje Loke vozil z javnim prevozom. Po nekaj jeznih zapisih na facebooku, kamor je izlival jezo zaradi zamujajočih vlakov, se je odločil zaprositi za poslansko stanovanje.

Luka Mesec (32), poslanec Levice

mesec
STA
Luka Mesec, koordinator stranke Levica.

Kordišev resnejši in zmernejši poslanski kolega Luka Mesec je tisti, ki se mu pripisuje, da lastnoročno ustvarja volilni rezultat stranke Levice. Slednji se je uspelo v parlament prvič prebiti po Meščevem nastopu na predvolilnem soočenju.

S svojo osebno prepoznavnostjo stranko najpogosteje zastopa v javnih nastopih in vodi njeno politiko. Predstavljal je most med Levico in koalicijo Marjana Šarca, ki jo je do sredine leta podpiral iz opozicije, kot je imenoval svoj posebni dogovor s Šarcem. Po poletnem zatišju je Levica podporo Šarcu odrekla, tako smo tudi efektivno dobili prvo manjšinsko vlado v zgodovini Slovenije.

Jani Prednik (32), poslanec SD

Jani Prednik
STA
Poslanec Jani Prednik

Med mlajše politike na državni ravni se je na zadnjih volitvah prebil poslanec socialdemokratov Jani Prednik. Diplomirani ekonomist kljub svojim rosnim letom velja za resnega in odgovornega politika, rumene strani pa polni predvsem v času poletnih dopustov, saj ga ženski tisk dojema kot najbolj seksi slovenskega politika. Korošec se je za politiko odločil z osemnajstimi leti, saj jo je prepoznal kot edini način, kako resno in neposredno vplivati na razvoj domače regije.

Najmlajša premierka na svetu

sanna marin
Reuters
Politična kariera Sanne Marin se je začela leta 2012 v mestnem svetu v Tampereju.

Socialdemokratka Sanna Marin je s 34 leti z majhno parlamentarno večino postala najmlajša premierka v zgodovini demokratičnih držav in tretja ženska premierka Finske do zdaj.

Marinova je magistrica upravnih študij, preden je postala premierka, pa je bila krajši čas ministrica za transport in komunikacije, pred tem pa je bila direktorica občinske uprave tretjega največjega mesta na Finskem – Tampere. Odraščala je v istospolni družini, zaradi česar se je kot otrok počutila »nevidno«, saj ni mogla odprto govoriti o svoji družini, je povedala v intervjuju leta 2015. Ne glede na to ji je mama vedno omogočala oporo.

Marinova z izvolitvijo prevzema težko nalogo, saj program vlade ostaja enak, kot ga je imel že njen predhodnik Antti Rinne. Ta je odstopil, ko je izgubil zaupanje koalicijskega partnerja zaradi načina, kako se je spopadel s stavko poštarjev.

Sebastian Kurz (33), kandidat za avstrijskega kanclerja

sebastian kurz
Profimedia
Stari in bodoči avstrijski kancler Sebastian Kurz.

»Wunderwuzzi«, kot Sebastiana Kurza ljubkovalno kličejo Avstrijci, si je vzdevek pridobil, saj naj bi obvladal vse, česar se loti. Sprva je služboval kot zunanji minister, nato pa je sestavil koalicijo s svobodnjaki in postal najmlajši avstrijski kancler. Skrajno desno koalicijsko stranko svobodnjakov je nato pretresla afera Ibiza, v kateri so ujeli podklancerja Heinza Christiana Stracheja, ki je pred volitvami domnevni ruski oligarhinji obljubljal poslovne ugodnosti v zameno za naklonjeno medijsko poročanje. Zoper Kurzev kabinet je bila nato izglasovana nezaupnica, zato je bil uradno razrešen kot kancler, nadomestila pa ga je Brigitte Bierlein.

Na predčasnih volitvah mu je nato uspelo izboljšati izplen svoje ljudske stranke, zdaj pa vodi koalicijske pogovore s stranko Zelenih. Če bo pri tem uspešen, ima dobre možnosti za vnovični prevzem kanclerskega mesta.  

Oleksij Hončaruk (35), premier Ukrajine

honcharuk
Reuters
Ukrajinski premier Oleksij Hončaruk.

Ukrajinski premier Oleksij Hončaruk je svojo življenjsko pot začel kot odvetnik in kot vodja pravnih oddelkov več podjetij, nazadnje se je ukvarjal z nepremičninami. Leta 2014 je neuspešno kandidiral za poslanca, po volitvah pa je postal svetovalec ministra za ekologijo, s svojimi trenutnimi zadolžitvami kot premier pa se je srečal že kot svetovalec namestnika ukrajinskega premierja.

Hončaruk je za las prehitel svojega predhodnika Vladimirja Grojsmana kot najmlajši premier. Grojsman je ob prevzemu pooblastil namreč štel 38 let.

Kim Džong Un (35), vrhovni voditelj Severne Koreje

kim jong un kim džong un
Reuters
Kim Džong Un

Med najmlajše voditelje se prišteva tudi vrhovni voditelj Severne Koreje Kim Džong Un, pri katerem pa se pojavita vsaj dva pomisleka. Prvič, ni bil namreč izvoljen po zahodnih demokratičnih standardih, saj je mesto vrhovnega voditelja v puščavniškem kraljestvu prevzel iz rok svojega očeta Kim Džong Ila, ta pa je že nasledil svojega očeta Kim Il Sunga. Obenem pa ni znano, katerega leta natančno je bil rojen. Uradno je bil rojen leta 1982, vendar južnokorejski obveščevalci sumijo, da je bil rojen leto ali dve kasneje. Letnico naj bi uradni Pjongjang ponaredil, da bi simbolično sovpadla s 70. obletnico rojstva njegovega dedka – Kim Il Sunga.

Jacinda Ardern (39), premierka Nove Zelandije

Jacinda Ardern
Profimedia
Jacinda Ardern

Pred dvema letoma je kot premierka Nove Zelandije prisegla Jacinda Ardern, ki je svojo kariero začela v kabinetu premierke Helene Clark, ki jo tudi navaja kot vir svojega navdiha. Pot jo je nato zanesla v Veliko Britanijo, kjer je delala kot svetovalka britanskega premierja Tonyja Blaira.

Ardernova je tudi prva novozelandska premierka, ki je med svojim mandatom zanosila. Ta mejnik ji je na svetovni ravni izmaknila pakistanska premierka Benazir Buto, ki je kot prvi demokratično izvoljena voditeljica države zanosila leta 1990.