Težko dostopni kraji

Odpadki migrantov – največ je oblačil in embalaže

Mirjam Bezek-Jakše / Dolenjski list
25. 11. 2019, 20.05
Posodobljeno: 25. 11. 2019, 20.07
Deli članek:

Kočevski komunalni delavci morajo do odlagališč na težko dostopnih krajih.

Komunala Črnomelj
Med odpadki, ki ostajajo za migranti, je največ oblačil.

Komunale imajo kar precej dela s pospravljanjem odpadkov za migranti, ki ilegalno prestopijo schengensko mejo. 

Zadnje čase se poleg »lokalnih« odpadkov v gozdovih pojavljajo tudi takšni, za katere je že na prvi pogled očitno, da so jih za seboj pustili migranti, ko so ilegalno prestopili slovensko-hrvaško mejo. Nekateri so se jih iz svojih gozdov lotili pospravljati sami, prava pot pa je, da o »najdbah« obvestijo policijo, ta obvesti občino, v kateri so odvržene smeti, občina pa z naročilnico zadolži svoje komunalno podjetje, da jih pospravi. Nato komunalna podjetja občinam izstavijo račune. Te naj bi, kot je letos spomladi sklenila naša vlada, občinam poravnal vladni Urad za oskrbo in integracijo migrantov. A kot so povedali na občinah, ki smo jih povprašali o odpadkih, ki ostajajo za ilegalnimi migranti, do zdaj kljub izstavljenim računom od urada niso dobili še niti centa, čeprav so komunalnim delavcem plačali za opravljeno delo.

NAJVEČ V GOZDOVIH

Na Mestni občini (MO) Novo mesto so povedali, da jim je Policijska postaja Novo mesto posredovala informacije o osmih lokacijah nezakonito odloženih komunalnih odpadkov, ki so jih za seboj pustili nelegalni migranti. Vse smeti, ki jih je bilo za 410 kilogramov, so takoj pospravili. V kočevski občini so odkrili štiri odlagališča s 120 kilogrami odpadkov, odstranila jih je Komunala Kočevje, a na povrnitev 364,47 evra stroškov, ki jih je plačala komunali, občina še čaka. Na Komunali Kočevje so povedali, da v občinah Kočevje in Kostel, kjer pobirajo odpadke za ilegalnimi migranti, za njimi ostajajo umazana oblačila in obutev, odeje, podloge in nahrbtniki ter razne folije. Po navadi so vsi odpadki onesnaženi tudi s človeškimi izločki. Lokacije odlagališč so največkrat na težko dostopnih krajih, ki so lahko od prve prevozne ceste oddaljeni tudi do dva kilometra, kar močno otežuje čiščenje in za to porabijo tudi več časa.

PREVEČ BIROKRACIJE

Direktor Komunale Metlika Bojan Krajačič je povedal, da odpadkov, ki ostajajo za migranti, ne zaznavajo kot problem. Ko pokličejo bodisi občani bodisi s policije ali z občine, gredo popravit, vse pa dokumentirajo, da bodo imeli dokaze, če bo urad kdaj plačal, kot je bilo obljubljeno. Tamara Potočar s črnomaljske občinske uprave je opozorila na preveč birokracije. Zato je predlagala županu, da posreduje v Ljubljani, naj poenostavijo postopke. Med drugim v Ljubljani zahtevajo tudi koordinate GPS nahajališča smeti in točno specifikacijo odpadkov. V črnomaljski občini letos načrtujejo še eno čistilno akcijo za migranti.