Dela je dovolj, pravijo

Na dodatku za delovno aktivnost se še vedno lomijo kopja, večina za ukinitev

S.R./STA
24. 10. 2019, 18.43
Posodobljeno: 24. 10. 2019, 18.48
Deli članek:

Poslanska večina vztraja pri podpori noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost, saj menijo, da dodatek prejemnike odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve. Predlogu najostreje nasprotujejo v Levici, kjer so prepričani, da gre za protisocialen ukrep.

STA
Vlada ukinitev predlaga, ker meni, da oseb, ki ga prejemajo, odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je danes znova poudarila, da dodatek za delovno aktivnost nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. 

Matej T. Vatovec iz Levice je vladi očital, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Po njegovih besedah gre večinoma za družine z revnimi zaposlenimi. Poslanci bodo imeli ob glasovanju po njegovih besedah še zadnjo priložnost, da zavrnejo "ta absurdni predlog, ki je v sramoto tej vladi in koaliciji".

Vladne novele ne nameravajo podpreti niti v SD, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. "Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki pristali še v večji socialni in denarni stiski," je dejala Bojana Muršič. Po njenih besedah bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka. 

Zdaj so drugi časi

Očitke o protisocialnem delovanju vlade pa je zavrnil poslanec LMŠ Aljaž Kovačič. Naštel je, kaj je vlada doslej na področju socialne politike že naredila, ter poudaril, da se za socialne transferje letno nameni približno 1,3 milijarde evrov. Dodatek za delovno aktivnost se po njegovih besedah prejema tudi iz naslova opravljanja prostovoljnega dela, kar pomeni, da prejemniki dodatka niso vključeni v obvezno socialno zavarovanje in ne prejemajo plačila. 

Poslanka SMC Janja Sluga je opozorila na naraščajoče število upravičencev do denarne socialne pomoči, kar v času gospodarske rasti in rekordni zaposlenosti ni razumljivo. Poleg tega je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen. Cilj socialne politike bi moralo biti namreč ohranjanje razlike med njima, saj se drugače past neaktivnosti poglablja, "ljudje pa razvijejo strategije preživetja na socialnih transferjih"

Tudi v SAB opozarjajo, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč res nizka, kot je dejal Vojko Starović. Poleg tega ministrstvo uvaja nove spodbude iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki ne bodo več vplivale na višino denarne socialne pomoč. Predlagano novelo je ocenil kot korak k preglednejši in enotnejši zakonodaji s področja socialnovarstvenih prejemkov ter razbremenitvi centrov za socialno delo.

Da so predlogu naklonjeni, je povedal tudi poslanec DeSUS Jurij Lep. Kot argument za podporo je navedel preprečevanje zlorab, hkrati pa opozoril, da ukinitev dodatka ne pomeni rezanja pravic, saj da je ministrstvo pripravilo druge programe in ukrepe za vključitev prejemnikov denarne pomoči na trg dela. Poleg tega zaradi skorajšnje izenačitve minimalne plače in denarne socialne pomoči brezposelnih sploh ni več mogoče motivirati za delo, je ocenil.

Vladnemu predlogu ne nameravajo nasprotovati niti v NSi, kjer podobno kot v koalicijskih poslanskih skupinah podatek o naraščanju števila upravičencev do dodatka ocenjujejo kot zaskrbljujoč. Kot je dejal Aleksander Reberšek, socialna politika v naši državi ni prava, saj upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju kot zaposleni. 

Razvrednoteno delo

Predloga pa ne bodo podprli poslanci SDS. Po besedah Karmen Furman je trenutna socialna politika zgrešena, delo pa popolnoma razvrednoteno. Opozorila je, da so razmerja med plačami, pokojninami in denarno socialno pomočjo porušena. Vladi je očitala, da z ukinitvijo dodatka uvaja uravnilovko, saj bo v enak položaj postavila prejemnike denarne socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, in tiste, ki si tega ne želijo. 

Podporo predlogu so medtem napovedali v SNS, kjer po besedah Janija Ivanuše ministrici za delo verjamejo, da želi samo urediti socialni sistem, ki ga je njena predhodnica uničila. Poslancu se sicer ne zdi prav, da se ukinja dodatek za delovno aktivnosti pri enostarševskih družinah in samozaposlenih, bi pa morali ukiniti dodatek za delovno aktivnost za prostovoljce.

O vladnem predlogu bo DZ glasoval v torek.