Poudaril je, da je bilo januarja 2018, ko je prišel na čelo UKC, stanje programa "alarmantno", v dobrem letu dni njegovega vodenja pa so se razmere izboljšale.

Šabeder je vodil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana od 3. januarja 2018 do 28. marca 2019. Med današnjim pričanjem pred parlamentarno komisijo je zanikal kakršnokoli odgovornost za slabo stanje otroške kardiologije. Opozoril je, da je ob prihodu v UKC Ljubljana naletel na težave, ki so se kopičile že celo desetletje.

Zanikal je, da bi bil kakor koli odgovoren za neuspeh Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Po njegovi oceni ideja projekta ni bila tako slaba, je pa v celoti zatajila izvedbena plat. Spomnil je, da je stalno prestavljanje začetka delovanja NIOSB povzročilo napetosti v odnosih med UKC Ljubljana in ministrstvom za zdravje.

"Pobrali bi nam najlepše prostore, najboljšo opremo in najsposobnejše kadre"

Enako se je dogajalo v odnosih med bolnišnico in NIOSB. Slednji je namreč po Šabedrovih besedah UKC Ljubljana postavil nerealne zahteve: "Pobrali bi nam najlepše prostore, najboljšo opremo in najsposobnejše kadre." Dejal je, da so bile na seznamu zahtev tudi vse medicinske sestre kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo.

Poudaril je, da se je zato uprl prenosu dejavnosti na NIOSB, "saj bi s tem ogrozil človeška življenja". Spomnil je, da so enako stališče zavzeli vsi strokovni deležniki v slovenskem zdravstvu in ne le stroka v UKC Ljubljana. Kritičen je bil tudi do načina, kako je NIOSB poleti 2018 v UKC Ljubljana pošiljal tuje kardiokirurge.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS) je potrdil, da so predstavniki NIOSB med prihodi v UKC Ljubljana s kredo označevali, "kaj bo naše in kaj njihovo". Po njegovih besedah je takšno početje preseglo mejo še dopustnega, zato jih je kot generalni direktor, ki je odgovoren za zavod, "nagnal iz kliničnega centra".

Kot glavna razloga za neuspeh NIOSB je navedel slabo vodenje projekta in predvsem nezmožnost zagotoviti strokovni kader, ki so ga vehementno obljubili akterji. Pojasnil je, da so strokovne službe UKC vseskozi nudile pomoč pri ustanavljanju NIOSB, dokler se ni zapletlo zaradi prenosa prostorov, opreme in kadrov.

Razlogi za težave: obseg programa in slabi medosebni odnosi

Razloge za dolgoletne težave otroške kardiologije Šabeder vidi v obsegu programa, ki je zaradi majhnosti na spodnji meji varnosti, veliki kompleksnosti ne glede na obseg, pa tudi v slabih medosebnih odnosih v kolektivu. Težava je po njegovih besedah tudi v tem, da program pri takšnem obsegu ni finančno vzdržen.

Zadnji del Šabedrovega pričanja pred preiskovalno komisijo je potekal za zaprtimi vrati. Godčeva je dejala, da mu želi postaviti tudi nekaj vprašanje o nabavi medicinske opreme, ki bi bila lahko povezana z zaupnimi poslovnimi podatki.

Komisija je danes pričakovala še nekdanjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in nekdanjo strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer, a sta se obe opravičili. Kolar Celarčevo je zadržala nenadna bolezen, Pfeiferjevo pa službena obveznost.