Mineva sto let od ustanovitve Velike Lože Slovencev, Srbov in Hrvatov ter dvajset od ustanovitve prve Velike Lože Slovenije. Ob tem so prostozidarji pripravili simpozij z naslovom Identiteta Evrope, ki je bil odprt za zainteresirano javnost. Sicer je bilo na dogodku v Zlati dvorani Narodne galerije precej ljudi, med njimi tudi veliko povabljencev, tako da iz množice ni bilo mogoče razbrati, kdo od njih je zgolj gost in kdo član Velike Lože.

aljosa domijan
Bobo
Aljoša Domijan, začetnik spletne trgovine v Sloveniji: »Od nekdaj me je zanimalo prostozidarsko izročilo.«

GOSTJE ALI ČLANI?

Med govorniki na simpoziju lahko za člana lože označimo le zdravnika in kirurga Marka Bitenca, ki je tudi Veliki mojster Velike lože Slovenije, o čemer se je izjasnil sam in smo o tem v preteklosti že poročali. Kot zanimivost pa lahko naštejemo še vse ostale, ki so sodelovali na simpoziju, saj med njimi zagotovo tudi kakšen, ki je član slovenskih prostozidarjev. Na simpoziju so sodelovali Matej Avbelj, Andrej Drapal, Jadran Lenarčič, Alojz Ihan, Janez Markeš, Polona Tratnik, Gorazd Mrevlje, Bernard Nežmah, Janez Kranjc, Urša Opara, Jan Zobec, Igor Pribac, Ernest Petrič, Rok Svetlič, Dejan Verčič, Tomaž Zalaznik in Aleksander Zadel.

marko bitenc-mediaspeed
Mediaspeed
Dr. Marko Bitenc, Veliki mojster Velike lože Slovenije.

KRITIČNI DO EVROPSKE UNIJE

Vsak govornik je imel na simpoziju na voljo natanko sedem minut za delitev svojega mnenja. Če strnemo ideje večine, je Evropa pred težko in razdvojeno nalogo, oblikovati skupno evropsko identiteto in pri tem ohraniti še celo paleto nacionalnih, še posebej ob pragmatičnosti ljudi, ko pomembno vlogo igrajo čustva. Do Evropske unije so bili tudi kritični, in sicer da slednja v ospredje še vedno preveč postavlja le finančne interese in s tem še vedno spominja na Evropsko skupnost za jeklo in premog.

KDO SO SLOVENSKI PROSTOZIDARJI?

Prostozidarstvo je mednarodno »bratsko« društvo. Člani tega društva se združujejo v posameznih enotah – ložah –, in si delijo podobne ideale moralne in metafizične narave. 

Bitenc se je javnosti prvič javno predstavil leta 2017 na zanimivi razstavi o prostozidarstvu v Narodnem muzeju z naslovom Skrivnost lože: Prostozidarstvo na Slovenskem. So pa iz do zdaj dostopnih dokumentov znani še drugi slovenski prostozidarji. Mednje so se po osamosvojitvi, ko so začele delovati prve prostozidarske lože v Sloveniji, kot prvi zapisali Branko Šömen, že pokojni Veljko Varićak, Matjaž in Željko Knez, Bojan Grubar, Miran Podlesnik, mag. Miran Rems. Nato so jim sledili še drugi: Andrej Škrk, Miha Lesar, Brane Grubar, Zlatko Šetinc, Boštjan Perovšek, Stanislav Ciglar, Leon Zakrajšek, Bojan Grubar, Matjaž Ravnik, Janez Lombergar, Iztok Lajovic, Borut Vogelnik, Renato Kranjc, Miran Borut Grosman, David Lazar, Franc Željko Zupanič, Peter Breznik, Aleš Prion, Janez Pirnat, Nenad Funduk, Mario F. Jeglič, Andrej Zajc, Andrej Jakša, Stane Vrhunc, Janez Strajnar, Borut Breznik, Franc Željko Zupanič, Vlado Vadlja in Leo Lušičić.

V preteklosti smo že pisali, da so v dostopnih dokumentih zapisana še imena novinarja in urednika Zorana Medveda, ki pa je članstvo zanikal. Tako arheolog dr. Matija Črešnar kot dr. Dušan Jovanovič članstva v preteklosti nista niti zanikala niti ovrgla. Med prostozidarje se je zapisal tudi poslovnež Aljoša Domijan, direktor družbe Menea in solastnik podjetja Gambit trade, d. o. o., ki velja za začetnika spletne trgovine v Sloveniji. Za revijo Reporter je med drugim pojasnil, da ga je od nekdaj zanimalo prostozidarsko izročilo, zato se je, potem ko je na spletu pred nekaj leti našel podatke, včlanil v Veliko ložo Slovenije.

primoz kalisnik-mediaspeed
Mediaspeed
Novinar in urednik Primož Kališnik je potrdil svoje dolgoletno članstvo v Veliki loži Slovenije.

Sodelovanje v Veliki loži Slovenije je pred leti potrdil tudi urednik Primož Kališnik, čigar ime je poleg prej omenjenih Domijana in Šetinca razvidno tudi med navzočimi na občnem zboru Društva Velika loža Slovenije z dne 27. maja 2010.

ZGODOVINA »MEDNARODNEGA BRATSTVA«

V Veliki loži Slovenije je mogoče doseči tri stopnje, nadaljnje pa v Vrhovnem svetu starega in sprejetega škotskega reda, ki prav tako deluje v Sloveniji. 

Z Veliko ložo Anglije, ustanovljeno 24. junija 1717 v Londonu, je povezana Velika loža Slovenije, ustanovljena 16. oktobra 1999. Prvi Veliki mojster Velike lože Slovenije je postal Mladen Terčelj. V njegovem času razkritje njegovega imena ni bilo zaželeno in se je v odgovorih za javnost sprva še podpisoval kot »Spletni mojster«. V času najpomembnejše funkcije v loži je bil zaposlen tudi kot »vodja informacijske zaščite in pooblaščenec za varovanje informacij ter varstvo osebnih podatkov« v Novi Ljubljanski banki.

Prostozidarstvo je mednarodno »bratsko« društvo. Člani tega društva se združujejo v posameznih enotah – ložah –, in si delijo podobne ideale moralne in metafizične narave. Bitenc pojasnjuje, da so glede razkrivanja »bratov«, kot se med sabo poimenujejo, v prostozidarstvu zelo jasna pravila: »Vsak prostozidar se lahko razkrije sam, ne sme pa prostozidar razkriti drugega brata. Te omejitve veljajo tudi za velikega mojstra.«

Bitenc pravi, da je slovensko prostozidarstvo glede članstva v stalni, a umirjeni rasti: »Umirjeni zato, ker prostozidarji članov ne novačimo, ampak iščoči potrkajo na naša vrata oziroma jih za takšne prepoznajo naši člani. Odkar sem sam veliki mojster, se je število članov povečalo z okoli 250 na več kot 300.«

Prostozidarstvo je še vedno dokaj ekskluzivno združenje, saj ima po svetu le okoli štiri milijone članov.