Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.

»Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij,« se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?

Kaj je krivo

Odgovor, ali so se spremenila poletja ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. »Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990,« so povedali v Arsu.

vročina, tokio
Profimedia
Kako pa se vi hladite te dni?

Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečna topla poletja. Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja; ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih, je povedala agencija. Lanski avgust je po njihovih besedah izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih. Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.

Daljši vročinski valovi

Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni – ko temperatura zraka preseže 30 stopinj – po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo »samo« 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.

Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila »kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost«, so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.