Okoljska (ne)sprejemljivost

Hidroelektrarne na Muri ne bo, bodo od vlade terjali milijone?

S.R./STA
30. 5. 2019, 11.26
Posodobljeno: 30. 5. 2019, 12.46
Deli članek:

Vlada se je odločila za ustavitev postopka priprave prostorskega načrta za hidroelektrarno na Muri. Minister za okolje in prostor Simon Zajc se ob tem ne boji niti morebitnih zahtevkov po vračilu že vloženih sredstev s strani koncesionarja, družbe Dravske elektrarne Maribor (Dem).

Profimedia
Mura s svojimi pritoki sodi med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi.

Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, odločitev pozdravljajo. A to je šele prvi korak, je poudarila Andreja Slameršek iz kampanje. Zdaj pričakujejo odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri.

Vlada je svojo odločitev sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. "Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Zajc.

Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. "Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je poudaril. Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo ima Dem. Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja po povrnitvi že vloženih sredstev. "Seveda to lahko zahtevajo, a takšna zahteva nima podlage," je prepričan minister.

Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.

Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo. 

Bo morala država vračati milijone? 

V družbi Dem odločitev obžalujejo. Menijo, da je odločitev posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja - okolja.

Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in v Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

Dem in Holding Slovenske elektrarne sta okoljsko ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pred časom sicer pozvala, da pred kakršnokoli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja ter poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države.

Infrastrukturno ministrstvo pa je opozorilo, da bo ob odvzemu koncesije koncesionar, torej družba Dravske elektrarne Maribor, lahko od države terjala povračilo že vloženih sredstev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Po njihovih informacijah gre za približno 10 milijonov evrov.