Trenutno so med Slovenci za nabiranje še vedno zelo priljubljeni divji šparglji, ta delikatesna zelenjava z specifičnim okusom, ki jo na svoje jedilnike radi uvrščamo tudi zaradi njenih zdravilnih lastnosti.
Kras, slovenska Istra in Vipavska dolina so najbolj značilna rastišča divjih špargljev, tako da so poti nabiralce vodile predvsem tja. A kot nam povedo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), čeprav šparglji niso zavarovana rastlinska vrsta v okviru naravovarstvene zakonodaje, za nabiranje v gozdu veljajo omejitve, koliko in kako jih nabiramo. »Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ en kilogram zelnatih rastlin,« so sporočili z ministrstva.
V smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe lahko dnevno naberemo največ en kilogram špargljev.
Kakšna je globa
Vendar to še ni vse – obiskovalec gozda pri rekreativnem nabiranju plodov in zelnatih rastlin, v našem primeru torej špargljev, ne sme uporabiti pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki povzročajo poškodbe na rastlinah, tleh ali v njihovi okolici, pozoren je treba biti tudi na to, da se odstrani največ 30 odstotkov rastlin oziroma vsaka tretja rastlina in nič več. Če se teh določb glede rekreativnega nabiranja ne držimo, je predpisana globa v višini 200 evrov. Za nadzor je pristojen Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Nabiranje ni dovoljeno
Slovenci smo navdušenci tudi nad narcisami, ki bodo v naslednjih tednih preplavile Golico, osilniško planino, Kras in Prekmurje. A pozor, to je zavarovana rastlina. »Narcis ni dovoljeno nabirati ali izkopavati,« sporočajo z ministrstva in pojasnijo, da so, če ravnanje ljudi ni v skladu s predpisi, predvidene globe, in sicer od 2000 do 10.000 evrov za pravno osebo, od 1000 do 4000 evrov za samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 100 do 300 evrov pa za posameznika.
Obzirni tudi do lastnikov
»Za šmarnico, ki je tudi zavarovana rastlina, pa velja omejitev samo za podzemne dele in plodove, torej ni omejitev za nabiranje listov in cvetov,« je sporočilo MOP. Dodajajo, da nadzor izvajata pristojna okoljska inšpekcija (zavarovane rastline) in gozdarska inšpekcija (nabiranje v gozdu). Ob tem MOP opozarja na zmernost in obzirnost tudi pri nabiranju vseh drugih rastlin. »Tudi pri pogostnih rastlinah, kjer ni prepovedi (npr. regrat), nabirajmo samo toliko, kolikor res potrebujemo za osebno rabo, in obzirno do lastnika površin,« sporočajo.
