Ocenjujemo

FOTO: Katera so bolj ali manj posrečeno okrašena cestna krožišča?

P.K.
1. 3. 2019, 07.00
Posodobljeno: 1. 3. 2019, 08.30
Deli članek:

Cestna krožišča mnogi dojemajo kar kot prostor pretiravanja oziroma izživljanja. Spoznajmo nekaj najbolj izstopajočih primerkov ureditve krožnih križišč pri nas.

Občina Vrhnika
Sive vrane

Krašenje krožnih križišč, ki predstavljajo infrastrukturo, ki povečuje pretočnost prometa na obremenjenih odsekih oziroma nevarna križišča »spreminja« v bolj varna, je postala slovenska folklora in je vse bolj v razcvetu. V številnih krajih po Sloveniji so krožišča prepoznali kot priložnost za promocijo občine, krajevnih značilnosti in izročila. V krožiščih tako lahko vidimo razne skulpture, od harmonike in vinske pletenke pa do bitcoina in orjaške tablete.

Zanimivo je, da imajo številni domačini do okrasitev krožišč v svojih krajih zadržke, češ da niso najbolj primerne. Izpostavimo denimo eno od ureditev otokov sredi asfaltnih površin, ki je dvignila veliko prahu. Gre za ureditev krožišča pred Portorožem. Skulptura na tem odseku je bila tarča številnih humornih odzivov ljudi. Govorimo o beli »bubi«, ki je delo turškega umetnika Sarija Cagdasa in je nastala v okviru znane slikarske kolonije Forma viva. Mnogi so dejali, da instalacija spominja na sarmo, tradicionalno balkansko jed. A v resnici umetniško delo Turka predstavlja kokon, ki ponazarja začetek in konec življenja.

Kdo to dovoli

Koliko so stale stvaritve in kako se povezujejo s kraji, v katere so umeščene, izvedite v nadaljevanju prispevka, v katerem predstavljamo še nekaj drugih najbolj izstopajočih ureditev krožišč v naši deželi. Omenimo še, da mora soglasje, da se na krožišče umesti neki objekt, izdati Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pri čemer slednja zasleduje predvsem to, da okrasitev, ki je predvidena za cestni otok, ne predstavlja težav pri preglednosti ali prometni varnosti. Za izbiro okrasja tudi ni potreben javni natečaj, projekt lahko ustvarijo lokalno povezovanje, krajevni funkcionarji, društvo in drugi.

Deček z dežnikom
Bohinj

Zelo zanimiva skulptura stoji v središču krožišča v Bohinjski Bistrici, zgrajenega leta 2015. Tam je postavljen spomenik vremenu, ki obiskovalcem tega turistično zelo obleganega kraja sporoča, da je lahko to v Bohinju precej muhasto. Geografski pogoji namreč omogočajo, da poleti pogosto nastane nenadna ploha ali nevihta. Skulptura, poimenovana Dež ima v Bohinju mlade, predstavlja dečka pod dežnikom, s katerega kaplja voda. Njen avtor je slikar in kipar Črtomir Frelih. Preden so jo premestili v krožišče, je stala v Ceconijevem parku v Bohinjski Bistrici.

STA
Deček z dežnikom.

Bitcoin
Kranj

V krožišču pri kranjskem okrožnem sodišču od marca 2018 stoji prvo obeležje tehnologiji veriženja podatkovnih blokov na svetu blockchain. Skulptura predstavlja simbol za bitcoin, kar ponazarja uporabne perspektive novih tehnologij. Obeležje je vzpostavljeno kot povezovalna točka kranjskega urbanega ekosistema, kar simbolizira omreženost in povezljivost, pojasnjujejo na občini. Sestavljata ga tri tone težak sedemmetrski kovinski obod in znak za bitcoin, ki je po zamislih Selmana Čorovića nastal v delavnici Aleksandra Frančeškina. Donatorja postavitve obeležja sta kranjski podjetji 3fs in Bitstamp, ki sta kovinski bitcoin, skupaj z vsemi pripadajočimi gradbenimi deli za postavitev, v okviru donatorske pogodbe ocenili na dobrih 21 tisoč evrov. Obeležje je bilo torej donacija omenjenih podjetij Mestni občini Kranj.

STA
Bitcoin v Kranju.

Avsenikova glasba
Lesce

Če ste se potepali v okolici Bleda in Radovljice, ste v Lescah zagotovo že naleteli na eno najbolj pompoznih in tudi najdražjih ureditev krožišč v Sloveniji. V krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce je Občina Radovljica leta 2013 postavila skulpturo, ki s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo. Z njo se je občina poklonila in zahvalila Slavku Avseniku in Vilku Ovseniku za njun prispevek k ugledu in prepoznavnosti Begunj, občine Radovljica in celotne Slovenije. Skulpturo je oblikoval Klemen Rodman, ki je z ekscentrično postavitvijo želel doseči dotikanje in odmikanje kulise klaviature in harmonik ter dotik skulpture s Triglavom, Golico in Roblekom. Občina Radovljica je za skulpturo namenila 73 tisoč evrov proračunskih sredstev, ostalo so prispevali donatorji.

STA
Avsenikova glasba

Ogromen kokon
Portorož

Številne pikre odzive je sprožila ureditev krožišča tik pred vhodom v Portorož. Vanj je Občina Piran umestila skulpturo turškega umetnika Sarija Cagdasa, ki je nastala v okviru znane slikarske kolonije Forma viva. Skulpturo so domačini oklicali kar za sarmo, v resnici pa gre za kokon – zaščitni ovoj bube pri metuljih ali jajčec pri pajkovcih. Iz občine so nam sporočili, da je skulptura poimenovana Skrito in da si mora vsak opazovalec sam pojasniti, kaj mu predstavljajo strukture, ki jih izkazuje instalacija. Dodali so, da avtor okrasa pravi, da kokon ponazarja začetek in konec oziroma življenje in smrt. Za »bubo« je Turk prejel 3000 evrov bruto prek avtorske pogodbe.

STA
Kokon

Orjaška tableta
Novo mesto

V krožišču na Andrijaničevi cesti na obrobju Novega mesta so na pobudo bližnje farmacevtske družbe Krka leta 2008 postavili kamnito skulpturo orjaške tablete, ki so jo po antičnem nazivu za reko Krko poimenovali Korkoras. Zdravila v obliki tablet sicer spadajo med Krkine glavne izdelke. Koliko je investicija stala, ni znano, je pa tableto v celoti financiralo prav podjetje Krka, tovarna zdravil. Izdelal pa jo je novomeški likovni ustvarjalec Jože Kotar.

STA
Orjaška tableta v Novem mestu.

Vinska pletenka
Novo mesto

V krožišču pod Trško goro so leta 2013 postavili še eno zanimivo okrasje, in sicer veliko, iz pločevinastih trakov spleteno repliko vinske pletenke. To so sicer izdelali za promocijo prireditve Teden cvička, po prestavljanju po središču Novega mesta pa je mesto dobila na Otoški cesti pod vinogradi Trške gore. V zadnjih letih se pod njo zelo radi fotografirajo na bližnjem Otočcu sveže poročeni pari.

STA
Vinska pletenka

Puhov motor
Ptuj

Na Puhovi ulici na Ptuju so v želji po ohranjanju spomina na tehnično dediščino in rojaka Janeza Puha, izumitelja in inovatorja mehansko-motornih izboljšav, dodali temu primerno urejeno krožišče. Osrednji motiv krožišča je Puhov motor, pod njim pa napis »Janez Puh, 1862–1914« z značilnima grboma. Njegova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.

STA
Puhov motor

Sive vrane
Vrhnika

Vrhničani vedo o umetniški skulpturi v svojem mestu veliko povedati. Na njen račun se znajo tudi precej pošaliti; pravijo, da imajo na cestnem otoku na severnih vratih Vrhnike pingvine, a v resnici gre za sive vrane, ki morda le bežno spominjajo na te vodne, neleteče ptice. Tudi ta okras je nastal na eni od kiparskih delavnic. Je delo domačega akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja. Ta je upodobil ptičjo družino sivih vran, ki so ene najbolj običajnih ptic barja in obenem tudi tako značilne zanj.