Ne samo število krajših bolniških dopustov, povečuje se tudi število oseb na dolgotrajnem bolniškem dopustu. Konec leta 2017 je bilo 7065 oseb na bolniškem dopustu več kot eno leto. Od teh jih je bilo 127 na bolniški po več kot pet let, dve osebi pa po deset let.
»Pomemben vpliv na naraščanje izdatkov za nadomestila za začasno zadržanost z dela ima podaljševanje delovne dobe. Visoka stopnja odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta je izkazana v kmetijski dejavnosti, gradbeništvu, gostinstvu in trgovini,« so navedli na ZZZS in dodali podatke o izgubljenih delovnih dneh zaradi odsotnosti z dela za minulo petletno obdobje. Leta 2013 je bilo izgubljenih delovnih dni blizu 9,3 milijona, od tega 4,7 milijona dni v breme delodajalca in 4,5 milijona dni v breme ZZZS. Leta 2015 je število naraslo na 9,8 milijona in leta 2016 na 10,4 milijona. Leta 2017 so številke še kar rasle. Izgubljenih delovnih dni je bilo 11,4 milijona, ZZZS je kril stroške za šest milijonov izgubljenih delovnih dni.
V Nemčiji in Avstriji manjši delež bolniških dopustov
»Povečanje odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih težav je mogoče povezati z različnimi dejavniki, predvsem z rastjo števila zaposlenih, s staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, z dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja, nego otrok, kasnejšim upokojevanjem ... Glavni vzrok odsotnosti z dela zaradi bolezni so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve zunaj dela, poškodbe in zastrupitve pri delu, rakava obolenja, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja in simptomatski znaki ter nenormalni klinični laboratorijski izvidi. Z vidika ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in drugih posledic je bolniški dopust vedno veliko breme tako za zaposlene, njihove delodajalce in izvajalce socialnih zavarovanj kot za družbo kot celoto. V primerjavi s Slovenijo imajo višji skupni delež bolniškega dopusta Belgija, Švedska, Češka in Slovaška, nižjega pa Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Francija. Slovenija je po kazalniku primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo,« so povedali na ZZZS.
Neomejeno trajanje bolniškega dopusta in neomejena višina nadomestila
Poudarili so tudi: »Slovenska zakonodaja je glede omejevanja višine nadomestil za začasno zadržanost z dela med opazovanimi državami najmanj restriktivna – še zlasti na področju neomejene absolutne višine nadomestil in časovno neomejenega trajanja nadomestil (slednje v EU pozna le še Bolgarija). Sistemska ureditev glede obvladovanja bolniškega dopusta odstopa od evropskih držav in ne podpira čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto po zgledu številnih držav EU. V Sloveniji imamo po eni strani časovno neomejeno trajanje bolniškega dopusta in neomejeno absolutno višino nadomestila, hkrati pa se srečujemo s pomanjkanjem poglobljene individualne medicinske rehabilitacije ter pomanjkanjem možnosti hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo. Neustrezen je tudi status stroke medicine dela v Sloveniji. Postopki na invalidskih komisijah ZPIZ se pogosto začnejo (pre)pozno in so dolgotrajni, (ne)zaključenost zdravljenja se razlaga preozko.«
Sistem potrebuje prenovo
»Izjemno povečanje števila izgubljenih delovnih dni v zadnjih letih in stroškov za nadomestila je skrb vzbujajoče. Če primerjamo podatke za enajst mesecev preteklega leta z enakim obdobjem 2017, se je število primerov koriščenja bolniške odsotnosti povečalo za kar 6,7 odstotka. Nekaj tega (3,4 odstotka) je na račun večjega števila delovno aktivnih. Povečanje nadomestila je še posebej izrazito v breme ZZZS, kar pomeni, da se povečuje delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Menimo, da je del tega povezan s slabšo dostopnostjo zdravstvenih storitev, nekaj pa je posledica demografskih sprememb, staranja prebivalstva in podaljševanja delovne aktivnosti. Ocenjujemo, da bi za ustrezno reševanje te problematike potrebovali sistemske spremembe, ki bi zagotovile omejitev trajanja bolniške odsotnosti, preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja delavcev ter čim hitrejšo rehabilitacijo delavcev po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Hkrati je treba razmisliti o primernosti trenutno veljavne višine nadomestila za bolniško odsotnost ter možnosti uvedbe čakalnega dne (neplačana odsotnost). Seveda je nujno izvajati tudi ukrepe za skrajšanje čakalnih dob, intenzivirati postopke poklicne rehabilitacije ter postopke prekvalifikacije in prezaposlitve. Ob tem je pomembna vloga medicine dela, prometa in športa, ki v tem trenutku ni dovolj učinkovita in je več kot potrebna prenove svoje vloge – tako pri delodajalcu kot v zdravstvenem sistemu,« je povedala izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Tatjana Čerin.
