Usoda zlatarjev

Mojstri, ki jih je vse manj

Monika Horvat / Štajerski tednik
3. 2. 2019, 16.02
Deli članek:

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je bilo pred tremi desetletji registriranih 276 zlatarjev, danes jih deluje le še okoli 170. Ena izmed njih je Barbara Sok, ki se je odločila prevzeti domačo zlatarno.

Štajerski tednik
Barbara je vodenje in delo v domači zlatarnici prevzela, ko se je mama upokojila.

Barbara je zlatarska mojstrica, ki je oplemenitila to, kar sta njena starša zgradila. Je namreč druga generacija v družinskem podjetju, katerega začetki segajo v leto 1995. Takrat sta starša po spletu okoliščin začela prodajo nakita v manjšem prostoru na domačem dvorišču v Bukovcih. Že kot deklica je pomagala v zlatarnici ter podedovala njuno ljubezen do nakita. Izšolala se je za zlatarko. Nadobudna najstnica se je zatem vpisala na maturitetni tečaj, opravila splošno maturo ter končala študij na visoki šoli za računovodstvo. Nekaj časa je še opravljala poklic računovodje, pred dvema letoma, ko se je mama upokojila, pa je prevzela vodenje in delo v domači zlatarni.

Unikatni nakit

V zlatarnici nadaljuje prodajo zlatega, srebrnega in jeklenega nakita. Nakit tudi popravlja, gravira, odkupuje lom oziroma star nakit, posebno pozornost pa posveča izdelavi unikatnih kosov nakita na željo naročnikov. V spominu ji je ostala stranka, ki je želela poročna prstana z gravuro iz takrat priljubljenega filma Gospodar prstanov. »Spomnim se tudi dveh, ki sta iskala poročna prstana in sta na koncu izbrala otroška prstančka z motivoma pikapolonice in delfinčka. Povedala sta, da jima prstan kot simbol ne pomeni prav nič in zgolj kupujeta nakit za obred.«

Življenjski mejniki

Čeprav je v primerjavi z zlatimi zlatarskimi časi manj nakupov ob življenjsko pomembnih prelomnicah, so prav te priložnosti še vedno najpogostejši razlog za nakup nakita. »Veliko se prodaja nakit za krst,« pravi sogovornica. Kar zadeva zaročne in poročne prstane, se stranke po večini odločajo za zlato, 14- ali 18-karatno, posegajo tudi po platini ali titanu. Z nakitom se obdarujejo še ob rojstnih dnevih, dnevu zaljubljenih in božiču. Stranke se prav tako odločajo za drage kamne v nakitu, predvsem uhane, prstane in obeske z diamanti. Sicer pa se ne da posploševati, kateri kos nakita in iz katere kovine se največ kupuje, prodaja je zelo raznolika.

Vrača se klasika

A stranke so v primerjavi z nekoč pri nakupu nakita previdnejše. Skromnejše nakupe je bilo sicer opaziti v času gospodarske krize, ko so ljudje posegali po cenejšem srebrnem in jeklenem nakitu. A se zdaj vrača klasika – ljudje namreč spet kupujejo nakit višjega cenovnega razreda, opaža zlatarka: »Trendovsko belo barvo sta zamenjali rumena in rdeča. Zdaj se prodaja tudi nakit iz srebra ter jekla rumene in rdeče barve. Zlato pa spet pridobiva vrednost pri ljudeh.«