Turisti in nepridipravi

Grad Borl kljub zapuščenosti ostaja priljubljen

Eva Milošič / Štajerski tednik
3. 2. 2019, 12.02
Deli članek:

Čeprav je grad Borl zaradi nevarnosti za javnost že dolga leta povsem zaprt, mu (vsaj po odpadkih, uničenem inventarju in dobro uhojenih poteh sodeč) obiskovalcev ne manjka.

ČG
Grad Borl ni odprt za obiskovalce, pa ga kljub temu obiskujejo.

Na ministrstvu za kulturo so povedali, da jih je mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v začetku leta 2011 obvestila o številnih za obiskovalce potencialno nevarnih mestih v gradu in njegovi okolici: »Z nepooblaščeno uporabo bi bili lahko ogroženi zdravje in življenje ljudi, nevarnostim pa se, žal, ni mogoče izogniti drugače kot z zaprtjem. Ministrstvo je v okviru razpoložljivih finančnih sredstev saniralo nekatere poškodbe na objektu, ne pa vseh, saj je za njihovo odpravo potrebna temeljita sanacija objekta.«

Pozanimali smo se, kako upravljavec gradu, torej kulturno ministrstvo, skrbi, da se prepoved vstopa v borlski grad tudi upošteva. Tak je bil odgovor: »Ministrstvo je z namenom preprečitve nedovoljenih vstopov v grad, ker stanje gradu ni primerno za varno rabo, pred dvema letoma obnovilo in dodalo železno mrežo nad vhodna vrata. Vsak lastnik, tudi država, lahko v primeru nedovoljenih posegov v lastnino svojo lastnino zavaruje z ukrepi, ki jih v ta namen predvideva veljavna zakonodaja.« Kdo bi torej pri nedovoljenih obiskih gradu moral ukrepati? »Lastnik lahko svoje pravice zaščiti na podlagi postopkov, ki jih v ta namen predvideva veljavna zakonodaja,« so bili redkobesedni na kulturnem ministrstvu.

Kaznivo dejanje bi lahko naznanil vsakdo …

Kakšne kazni grozijo le za (nedovoljen) vstop v grad, na ministrstvu za pravosodje niso odgovorili. So pa povedali, da kazenski zakonik določa kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari: »Predpisana je denarna kazen ali zapor do dveh let. Če je povzročena škoda velika (presega 50.000 evrov), se storilec kaznuje z zaporom do petih let.« Pregon storilca se začne na predlog oškodovanca, nato pa naprej teče po uradni dolžnosti. Le da oškodovanec, torej država, s škodo na borlskem gradu pač ni seznanjen.

Na pravosodnem ministrstvu so dodali, da se poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, kaznuje strožje: »Predpisana je kazen zapora do petih let. Če je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik (Borl je kulturni spomenik državnega pomena, op. a.) ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za Republiko Slovenijo ali če je povzročena škoda velika, je predpisana kazen zapora do osmih let. Storilec takega kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti.« Poudarili so, da lahko kaznivo dejanje naznani prav vsakdo, ki je z njim seznanjen.