Nepremičninski trg

Vse bližje rekordom: kje živimo in koliko za to odštejemo?

Eva Milošič / Štajerski tednik
20. 1. 2019, 19.30
Posodobljeno: 20. 1. 2019, 19.33
Deli članek:

Na Geodetski upravi RS (Gurs) so objavili poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu. Omenjeni trg je vse od leta 2015 v fazi rasti, se pa zadnje leto počasi umirja.

Bobo
Samo vprašanje časa je, kdaj bodo cene nepremičnin dosegle (in presegle) doslej rekordne vrednosti.

V prvi polovici lanskega leta je bilo v Sloveniji sklenjenih 17.500 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti 1,16 milijarde evrov. Cene nepremičnin so bile po pričakovanjih najvišje v Ljubljani in na Obali; za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani je bilo treba lani odšteti 2770 evrov, v Mariboru pa 1240 evrov …

Povprečno stanovanje meri 52 kvadratov

Povprečno stanovanje, prodano v prvi polovici lanskega leta, je bilo zgrajeno leta 1975 in je merilo 52 kvadratnih metrov uporabne površine. Cene stanovanj vse od leta 2015 rastejo vse hitreje, so povedali na Gursu: »Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v prvem polletju 2018 za šest odstotkov višja kot v drugem polletju 2017 in za 11 odstotkovvišja kot v prvem polletju 2017. V primerjavi s prvo polovico leta 2015 je bila višja že za 22 odstotkov.« Cene stanovanj so tako trenutno le še za približno štiri odstotke nižje kot leta 2008, ko so bile na cenovnem vrhu.

Rastejo tudi cene hiš

Povprečna stanovanjska hiša, prodana v prvi polovici lanskega leta, je bila zgrajena leta 1974 in je merila 163 kvadratnih metrov, njej pripadajoče zemljišče pa 880 kvadratnih metrov. Podobno kot cene stanovanj zadnja leta rastejo cene stanovanjskih hiš. »Od prve polovice leta 2015 se je povprečna cena rabljene hiše s pripadajočim zemljiščem zvišala za več kot petino, še posebej pa se je njena rast okrepila v prvi polovici letošnjega leta,« so razkrili na Gursu. Kljub pospešeni rasti cene hiš še niso dosegle rekordnih iz leta 2008; nižje so še za okoli deset odstotkov.

Vse več povpraševanja po zazidljivih zemljiščih

Povprečno zemljišče za gradnjo stavb, prodano v prvi polovici leta 2018, je merilo 1349 kvadratnih metrov. »Povprečna cena zemljišča je bila v drugem polletju 2016 že za več kot polovico višja kot v drugem polletju 2015. Leta 2017 je sledilo umirjanje trgovanja in nihanje cen navzdol, v prvi polovici leta 2018 pa je bilo znova zaznati trend rasti cen zazidljivih zemljišč,« so strnili na Gursu. Dodali so, da rast cen zazidljivih zemljišč spodbuja vse večje povpraševanje po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš v lastni režiji ter po zemljiščih za gradnjo stanovanjskih hiš in večstanovanjskih stavb za trg.

Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč so praviloma bolj odvisne od naravnih okoliščin in sezonskih vplivov, manj od nepremičninskih trgov. Kljub temu so se cene kmetijskih zemljišč v obdobju od sezonsko primerljivega prvega polletja 2015 do prvega polletja 2018 zvišale za šest odstotkov, cene gozdnih zemljišč pa za 20 odstotkov.