POMAGAJMO

Še vedno ne govori: Žan je avtist z duševno motnjo

Gabrijel Toplak/Novice Svet24
14. 6. 2018, 20.30
Posodobljeno: 14. 6. 2018, 20.50
Deli članek:

Štiričlanska družina Dolšak iz Zagorja ob Savi po rojstvu sina Žana nikakor ni pomislila, kako huda preizkušnja jo še čaka.

osebni arhiv
Žan Dolšak kljub letom še vedno ne govori.

Po Žanovem rojstvu leta 2007 je še vladalo veselje, a že po nekaj dneh so se začele pojavljati težave. Danes je avtist z motnjo v duševnem zdravju.

Pridružite se nam 22. septembra na Bledu. Na dobrodelnem dnevu zbiramo pomoč za družine otrok s posebnimi potrebami.

SHODIL PO TREH LETIH IN POL

Njegova mama Sonja je povedala, da so se pri Žanu deveti dan po rojstvu začeli pojavljati krči. »Odpravili smo se na pregled v Ljubljano. Lahko rečem, da vse odtlej pa do skoraj šestega leta ni imel ustrezne diagnoze. Bil je hipoton, pri treh letih in pol je komaj shodil. Ves čas obiskujemo veliko terapij, predvsem samoplačniške, čeprav sem v družini zaposlena samo jaz. Imam štiriurni delovnik, saj skrbim še za sina, moj mož pa je 100-odstotni invalid in nezmožen za delo, saj že šest let trikrat tedensko hodi na dializo. Ima tudi majhno pokojnino, jaz pa poleg plače za moje štiriurno delo prejemam socialno podporo za Žana, otroški dodatek in dodatek za nego. Skoraj vse porabimo za sina, saj moram še dodatno kupovati nadstandardne plenice, ki jih sicer nekaj prejema na naročilnico in jih zavarovalnica ne plača,« je pojasnila Dolšakova.

osebni arhiv
Žanove težave so se začele že v času, ko je bil še dojenček.

URIN IN LASE POSLALI V AVSTRALIJO

Družini lahko pomagate tudi bralci časopisa Novice Svet24 z donacijami na račun Rdečega križa Zagorje ob Savi SI56 023380012012282, sklic 00 097777, s pripisom za Žana Dolšaka.

Žan, ki kljub letom še vedno ne govori, obiskuje šolo s posebnimi potrebami. »Sin lahko hodi, vendar ga imam raje, ko greva denimo v trgovino ali na sprehod, v invalidskem vozičku. Žan se namreč ne zaveda različnih nevarnosti in kar steče kam,« je pojasnila sogovornica. Za Žana poskušajo najti pomoč povsod, tudi v Avstraliji so jo. Od tam za Žana prejemajo posebne kapljice, vendar 30 mililitrov tekočine stane 350 evrov. S tem so po besedah Dolškove povezane tudi zelo drage in samoplačniške preiskave.

»Pred kratkim smo v Avstralijo poslali njegov urin in lase, kar nas je stalo okrog 600 evrov. Zdaj čakamo izvide, na podlagi katerih bodo tamkajšnji zdravniki za Žana predpisali še prehranske dodatke, kar bo predvidoma stalo okrog 300 evrov za tri mesece. Poleg tega bomo morali kupovati še brezglutensko in podobno hrano, kar tudi precej stane,« je dejala Dolšakova. Žan ima drugače sestro, ki že obiskuje prvi letnik frizerske šole. »Za zdaj je k sreči zdrava, ampak tudi njeno šolanje predstavlja za našo družino velik zalogaj,« je bila iskrena Dolšakova.