Osem najmočnejših kandidatov se je še zadnjič pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami pomerilo z ramo ob rami.
Sovražni govor
Ob razpravi o sovražnem govoru je bil Janša znova soočen z nekaterimi sovražnimi tviti ene od kandidatk na njegovi listi pa tudi s svojimi besedami, ko je novinarki RTVS označil za prostitutki. Janša je tvite ocenil za neprimerno izražanje in dejal, da ne bodo pristali na dvojna merila na omejevanje svobode govora. Na vprašanje, ali se bo taka retorika nadaljevala, če bo v vladi, ni jasno odgovoril. Cerar je ocenil, da gre za sovražni govor v pravem pomenu besede. Ob tem pa spomnil na slab odziv na njegovo pobudo k zavezi, da bi se stranke med volitvami izognile sovražnemu govoru. Mesec mu je sicer vrnil, da je ravno politična sredina v tem mandatu pustila, da se sovražna retorika razlije po družbi. Tudi Bratuškova je dejala, da Slovenija očitno postaja družba, kjer je dovoljeno vse in spomnila, da je bila tudi sama kot ženska deležna diskreditacij. "Ko sem leta 2013 z oblasti vrgla vlado Janeza Janše, so se takoj vtaknili v dolžino mojega krila in se nikoli opravičili," je dejala. Židan pa je spomnil na medije, ki so blizu SDS in dejal, da je gre za čisto politično delovanje, financirano iz sosednje države, kar je velika težava. Tonin je dejal, da je treba imeti enake vatle za vse. Mesec pa, da "če nekdo s pozicije moči napada pravice žensk, manjšin ... je to sovražni govor, če se nekdo temu zoperstavlja, pa to obramba civilizacijskih vrednot". Šarec je opozoril na odgovornost predsednikov strank, da ustavijo svoje kandidate in člane, če se obnašajo neprimerno.
S kom v koalicijo in kako kaže
Sta se z Marjanom Šarcem (LMŠ) pogovarjala ali dogovarjala, je takoj zadelo Janeza Janšo (SDS), a o tem ni hotel govoriti. Je pa o tem spregovoril na koncu.
S kom bi kandidati šli v koalicijo? Luka Mesec (Levica) bi se pogovarjal le s sredinskimi strankami. Dejan Židan (SD) je dejal, da ankete za SD dobro kažejo, Miro Cerar (SMC) pa, da si SMC želi koalicije, ki je usmerjena v prihodnost Slovenije in ki ji bo – tako kot je njihova vlada – zagotovila stabilnost. Matej Tonin (NSi) računa na neopredeljene in stavi na zvestobo volivcev NSi. Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) je prepričana, da bodo v parlamentu in da bo vlada levosredinska. Karl Erjavec (DeSUS) je dejal, da bo njegova stranka presenečenje volitev in da bo to njihov najboljši rezultat. Dodal je še, da ga je podprl celo Goran Dragić in da bo premier na koncu tisti, ki bo dosegel najboljši rezultat. Obregnil pa se je ob Židana in Cerarja, ki se mu nista pridružila v tako imenovanem levem boku. Židan mu je vrnil, da je podpisal sam s sabo.
Cerar je sicer Janši očital, da SDS predstavlja nedemokratične vrednote – očital mu je orbanizacijo Slovenije. Erjavec pa, da hoče prodati slovenska podjetja, »javno zdravstvo, javno šolstvo«. Cerar mu je nadalje očital tudi sovražni govor. Mesec in Tonin pa sta s prstom pokazala na Erjavca, češ da se je največ podjetij privatiziralo v času, ko je bil v vladi on.
Migrantska kriza
Janša je dejal, da se strinja, da ni razlogov za paniko, da pa je za resno obravnavo problematike. Cerar je državljanom zagotovil, da je Slovenija varna država, Mesec pa je prvaku SDS očital hujskaštvo in ga podučil, da ne gre za migrante, temveč za begunce, ker bežijo ter vsem zbranim požugal s prstom, da so podprli ameriški napad na Sirijo. Tonin mu je vrnil, da ne prihajajo begunci iz Sirije, ampak migranti iz Alžirije in Maroka. »In kaj bomo naredili, če mejo zapre Avstrija?« ga je pobaral. Odgovora ni dobil. Erjavec je izpostavil, da gre za humanitarni problem, da imamo tako begunce kot migrante. In da problema ne bo rešila Slovenija, temveč Evropska unija. Židan je poudaril, da se SD zaveda pomena varnosti. Desničarjem na evropski ravni je očital, da krize ne razrešijo zgolj zato, da lahko z njo strašijo ljudi. Šarec je dejal, da bi – če bi imeli kapacitete – te zagotovil beguncem, ne ilegalnim prebežnikom. Dejal je tudi, da Evropska unija potrebuje enotno strategijo. Bratuškova je ponovila, da gre za evropski problem in da je treba ukrepe na tej ravni spoštovati. Janša pa je še pristavil, da se dogaja ilegalna imigracija. Meja proti hrvaški bo neprodušno zaprta, je dejal, če bo zmagala SDS.
Podhranjena policija
Erjavec je dejal, da je treba okrepiti in bolje opremiti policijo. Tonin je poudaril, da je prisotnost policije na meji ključna. Mesec je dejal, da se mora schengenska meja prestaviti na Hrvaško, žico je treba odstraniti, policijo pa razbremeniti. Za policijo je sicer dejal, da se mu ne zdi kadrovsko podhranjena. Tudi Janša bi schengen prestavil na mejo med Hrvaško in Bosno in Hercegovino in seveda okrepil policijo. Tudi Šarec bi policijo številčno okrepil, a da bi tudi Evropska unija morala imeti enotne rešitve. Židan bi vlagal v celotni varnosti sistem, torej ne le v policijo, ampak tudi v vojsko. Bratuškova meni, da je podhranjena policija posledica krize, zato se ji zdi prav, da se jo okrepi. Cerar se je strinjal, da je treba narediti več, a je dejal, da so veliko že naredili.
Plače v javnem sektorju
Šarec bi se pogajal enotno, torej s celotnim javnim sektorjem. Varnostno-obrambne strukture bi dal v poseben sektor. Židan ne bi razbijal enotnega plačnega sistema, je pa za odpravo anomalij. Bratuškova meni, da se spričo dobre gospodarske rasti varčevalne ukrepe ukine. Cerar pa je dejal, da so vzpostavili fiskalno pravilo in da se ga mora spoštovati. Janša je za javni sektor dejal, da je plača enaka ne glede na učinkovitost. Enotni plačni sistem mora ostati za administracijo, drugod se mu zdi primerna reorganizacija na podlagi učinka. Levica bi poskrbela za vse, ki prejemajo minimalno plačo, to pa dvignila na 700 evrov. Tonin meni, da se enotni plačni sistem v javnem sektorju ni izkazal za učinkovitega. Plače bi dvignil medicinskim sestram in pomočnicam učiteljic. Tudi Erjavec bi dvignil plače, zlasti za nižje kategorije v javnem sektorju.
Mejni spor s Hrvaško
Kaj če Sloveniji s tožbo ne uspe? Cerar je dejal, da Slovenija nikakor ne ostaja sama, da še vedno uživa podporo številnih držav. Tudi Židan je dejal, da imamo podporo v Evropi – denimo v Nemčiji – in da moramo vztrajati. Erjavec pa, da če Hrvati niso voljni, moramo uporabiti pravna sredstva. Vse stavi na potrpežljivost. Tonin je dejal, da Slovenija nima zaveznikov – tudi v primeru arbitraže tega ne moremo implementirati ravno zaradi tega. Mesec meni, da so možnosti za uspeh tožbe minimalne, a da je treba vztrajati pri arbitraži. Bratuškova je dejala, da bo meja prej ali slej uveljavljena, Janša pa, da je arbitražna razsodba za Hrvaško sporna zaradi načina, na katerega je do nje prišlo. Šarec meni, da se mora slovenska zunanja politika najprej uskladiti, ne bo pa konec sveta, če meje ne bomo rešili v nekaj mesecih.
Pogovori
Znova so se dotaknili predvolilnih pogovorov med Janšo in Šarcem, ki sta jih te dni oba priznala. Janša je ob tem na POP TV dejal, da ne ve, zakaj so pogovori med vodji strank dojeti kot problematični, nenazadnje se je, kot je dejal, pred časom pogovarjal tudi z Židanom, ki da mu je rekel, da so se v SD bolj pripravljeni pogovarjati zdaj, ko so se znebili vpliva stricev. Besede so sprožile neodobravanje dela publike v studiu. Janša je sicer zatrdil, da se niso pogovarjali o koalicijah.
Na vprašanje, česa drug pri drugem ne marata, nista odgovorila, Janša pri Šarcu najbolj ceni izkušnje, ki jih ima kot župan, Šarec pa pri Janši vztrajnost.
