EU končno ukrepala

Na slovenskih policah hrana ne bo več "slabša" kot na avstrijskih?

S.R.
11. 4. 2018, 17.25
Posodobljeno: 11. 4. 2018, 17.54
Deli članek:

Po večletnem pritoževanju in tarnanju držav članic iz srednje in vzhodne Evrope so v Bruslju danes razodeli, da so pripravili direktivo o prepovedi tako imenovane prakse »dvojne kakovosti hrane.«

Profimedia
Izdelkov z višjo vsebnostjo na trgu ne bo smelo biti več. Tako proizvajalci in trgovci kot inšpektorji so zatrdili, da so na to spremembo pripravljeni.

S tem želijo prehranskim multinacionalkam prepovedati, da bi potrošnikom v vzhodni Evropi še naprej prodajale izdelke slabše kakovosti, poroča britanski Guardian.

V zadnjem času se namreč kopičijo študije, ki so pokazale, da je s to sporno prakso povezanih več multinacionalk in več sto njihovih izdelkov, pritiski držav članic pa so zato vse ostrejši. Multinacionalke se pred obtožbami o dvojni kakovosti hrane seveda na vse kriplje branijo. Tako obtožbe, da na »vzhodu« pod isto znamko prodajajo manj kakovostne izdelke, zavračajo pri velikanih, kot so Coca-Cola, Pepsi, HiPP, Birds Eye in Spar. Da so njihovi izdelki za pranje v državah vzhodne Evrope manj učinkoviti, zanikajo tudi pri podjetjih Persil in Ariel.

Evropska komisija je sicer že napovedala, da bo državam članicam naslednji mesec zagotovila metodologijo za preverjanje izdelkov multinacionalk, da bi tako lažje odkrili krivce, za kar je tudi odobrila financiranje, vendar so mnogi, na čelu s Čehinjo Vero Jourovo, višjo pravosodno uradnico na Komisiji, odgovorno za področje varstva potrošnikov, opozarjali, da to ni dovolj in da je treba to prakso izrecno prepovedati z zakonodajo. Komisija je kljub velikemu nasprotovanju industrije in nekaterih zahodnih držav članic zdaj kot kaže pripravila direktivo, ki naj bi to prakso prepovedala.

Kaj obeta?

Izdelki z različnimi recepti, ki pa bodo opremljeni z isto blagovno znamko, se bodo lahko prodajali le v primeru, ko bo podjetje prek raziskav in anket dokazalo, da se s tem izdelkom povezan okus v eni državi članici razlikuje od okusa v drugi. Da imamo na primer v Sloveniji ta »slabši« jogurt raje od njegovega ekvivalenta, ki ga lahko kupimo na avstrijskih policah. V enem pomembnejših korakov h krepitvi zaupanja potrošnikov bodo potrošniškim organizacijam omogočili, da v imenu oškodovanih oseb sprožijo skupinsko pritožbo. Kazni za podjetja, za katera se bo izkazalo, da so kršila pravice potrošnikov, pa se bodo povečale na 4 odstotke njihovega letnega prometa.