Sum pranja denarja v NLB

Grims in Janša sta spraševala Klemenčiča

G.G./STA
28. 6. 2017, 12.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Sodelujoči na seji parlamentarne nadzorne komisije so se strinjali, da je treba sumu pranja denarja v NLB priti do dna. Niso pa soglašali o odgovornosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pri tem, da se to doslej še ni zgodilo.

Bobo
Janša ni bil navdušen nad Klemenčičevimi odgovori.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je na današnji seji opravila pogovor z Goranom Klemenčičem kot nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in s tedanjim uslužbencem komisije Darkom Staretom.

Povod za sejo je bilo Klemenčičevo razkritje, da ga je s primerom domnevnega pranja denarja v NLB žvižgač seznanil že pred leti in da je komisija ovadbo nato posredovala pristojnim organom.

Klemenčič je na današnji seji ponovil, da so leta 2011 ali morda v začetku leta 2012 preko prikritega prijavitelja pridobili dokument Banke Slovenije - odredbo o zahtevanih popravljalnih ukrepih. Šlo je za sum pranja denarja. Ker ni šlo za zadevo iz pristojnosti komisije, je vodja službe za nadzor in preiskave na KPK Darko Stare o sumu kaznivega dejanja obvestil preiskovalca na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) Roberta Slodeja.

Stare je dodal, da je KPK primere, iz katerih je razviden sum pranja denarja, po zakonu dolžna odstopiti pristojnim organom - torej policiji ali tožilstvu. Z vidika zakonskih pristojnosti je bilo to tudi vse, kar so torej lahko storili, je pojasnil.

Bobo
Da bi bila interpelacija izglasovana, bi jo morala podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Grims in Janša se čudita

Klemenčič in Stare sta bila deležna zlasti vprašanj predsednika komisije Branka Grimsa ter poslanca in predsednika SDS Janeza Janše. Med drugim ju je zanimalo, kako da danes v KPK trdijo, da nimajo dokumenta, ki bi dokazoval predajo dokumenta.

Prav tako sta se čudila, da komisija kljub sumu pranja kar milijarde dolarjev tudi sama ni sprožila postopka. Na podlagi dopisa bi KPK namreč po njunem mnenju zlahka sklepala o koruptivnem ravnanju.

Klemenčič je v zvezi s tem povedal, da je bila dokumentacija zagotovo predana in da evidenca o tem gotovo obstaja tudi na KPK. Kot je dodal, pa ne more vedeti, kakšna je skrbnost pri pregledovanju dokumentacije na KPK. Tako Klemenčič kot Stare sta večkrat pojasnila, da se KPK s primerom ni ukvarjala, ker ni bil v njeni pristojnosti. Kot je dejal Klemenčič, komisija ni preiskovalni organ, iz dokumenta Banke Slovenije pa tudi niso izhajali očitni podatki, ki bi nakazovali na vpletenost zavezancev KPK.

Pahor ni obvestil Janše

Razprava se je vrtela tudi okoli tega, do kolikšne mere je bila s primerom leta 2011 seznanjena KNOVS. Kot je danes dejal Grims, je šlo za zelo skopo poročilo, iz katerega ni bilo mogoče sklepati o tovrstnem kriminalu. Je pa Janša ob tem pripomnil, da tudi njega nekdanji premier Borut Pahor ob primopredaji leta 2012 ni obvestil o tem kriminalu, čeprav bi ga moral.