Tujce šteli na prste
Pri Benetičevih so imeli lani poleti približno 30 odstotkov manj gostov, prišli pa so predvsem domačini, medtem ko bi tujce lahko prešteli na prste.
Znana je metodologija, po kateri bodo izračunali višino odškodnine, ki jo bo država izplačala lastnikom zemljišč z ograjo na meji s Hrvaško. Tako bodo lastniki za pozidana zemljišča dobili 0,3 evra na kvadratni meter zemlje, za vodna in neplodna zemljišča 0,025 evra za kvadratni meter, odškodnine za kmetijska zemljišča pa bodo odvisne od bonitetne ocene. Površino zemljišč, za katera bodo lastniki dobili odškodnino, bodo izračunali tako, da bodo dolžino varovalne ograje pomnožili s pet. Črnomaljska občina meji s Hrvaško na dobrih 52 kilometrih, metliška pa na 67,5 kilometra. Kot so sporočili iz oddelka za državno mejo in tujce Policijske uprave Novo mesto, je na območju Policijske postaje Črnomelj 9990,50 metra panelne in 50 metrov žičnate ograje, na območju Policijske postaje Metlika pa 3045 metrov panelne in 3850 metrov žičnate ograje. Bela krajina je torej ograjena s slabimi 17 kilometri ograje.
Doslej le manjše število vlog
Vloge za odškodnino za zemljišča z varovalno ograjo zbirajo v Beli krajini na obeh upravnih enotah. Načelnica Upravne enote Črnomelj Irena Luič je povedala, da so doslej dobili le malo vlog. »Po telefonu so se ljudje sicer zanimali, razloga, da je do zdaj prispelo tako malo vlog, pa sta najbrž predvsem dva: da so ljudje premalo informirani in da se jim zdi odškodnina prenizka. Vlagatelji morajo k nam prinesti le dokazilo, da so lastniki zemljišč, za katera uveljavljajo odškodnino, in parcelne številke, računalniški program pa bo sam izračunal odškodnino.«
Kaj pomeni ograja za belokranjski turizem?
ODŠKODNINE
Lastniki bodo za pozidana zemljišča dobili 0,3 evra na kvadratni meter zemlje, za vodna in neplodna zemljišča pa 0,025 evra, odškodnine za kmetijska zemljišča bodo odvisne od bonitetne ocene.
Viničanka Antonija Benetič iz Turizma Benetič je povedala, da so pri njih jeseni 2015 najprej postavili žičnato ograjo, ki so jo kmalu nadomestili s panelno. »Postavili so jo po brežini reke Kolpe, saj je ne bi mogli namestiti tako, da bi ogradili šotorišče, kopališče in postajo za avtodome, ker bi šla v tem primeru po sredini travnika, kar bi kazilo naravo. Posledica te ograje je bila, da lani marsikateri slovenski turist ni prišel k nam, ker se mu je zdelo, da Kolpa ni dostopna, da ga bodo presenetili migranti in se ne bi počutil varnega. Ograja je tudi ovira za čolnarje. Res so pri vstopno-izstopnih mestih vrata, a ko še ni bilo ograje, so se lahko čolnarji ustavili kjerkoli ob obali Kolpe, kar zdaj ni več mogoče, ker je ograja do reke,« je povedala Benetičeva.
Turizmu najbolj škodilo poročanje
Tončka Jankovič iz Adlešičev pa je povedala, da je panelna ograja pri njihovem šotorišču Pri starem podu ob Kolpi pod Adlešiči nameščena tako, da je obiskovalci sploh ne opazijo. »Nič nimam proti ograji. Če bi imeli kamp, bi jo celo morali imeti, a imamo zaradi poplavnega območja lahko zgolj šotorišče. Ne vem, zakaj imajo nekateri toliko proti panelni ograji. Jaz se počutim pomirjena, ker imamo panelno ograjo, saj bodo lahko, če bo do česa prišlo, le zaprli vrata v njej. Tudi pri tovarni Krka v Novem mestu jo imajo, le da je sive barve, pa nikogar ne moti. Bolj pa me moti to, da je bila v javnost spuščena informacija o ograji, o kateri se je govorilo zelo grdo. Prav te zgodbe o ograji so močno škodovale belokranjskemu turizmu.«
