Od ministrice želijo, da dejavneje pristopi k reševanju nastalih razmer in ni le »pasiven opazovalec dogajanja«.
Langerholc
Stojnica stoji pred mestno hišo in za začetek zbiranja podpisov so izbrali prižig praznične okrasitve.
Splošna bolnišnica Ptuj je osrednja zdravstvena ustanova Spodnjega Podravja in nudi oskrbo okoli 140.000 ljudem precej širokega geografskega območja.
Četudi projekt gradnje ptujske urgence še vedno stoji na mrtvi točki, je Društvo ZA Ptuj, ki ima med svetniki Mestne občine Ptuj osem svojih članov, pred dnevi na Mestnem trgu nasproti tamkajšnje mestne hiše zbiralo podpise k podpori peticije za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Država ima letos v proračunu za ptujsko urgenco 1,7 milijona evrov, ki jih bo prenesla v prihodnji proračun, ko jim bo dodala še 226 tisočakov. To pa za 2,8 milijona evrov vredne načrte ni dovolj.
Za enako dostopno oskrbo
STA
Gorazd Orešek od ministrice pričakuje, da tokrat ne bo mogla spregledati množice podpisov peticije.
Gorazd Orešek je v imenu omenjenega društva povedal, da se zavedajo pomena nujnosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe, zato zahtevajo, naj bo oskrba v regiji enako dostopna in kakovostna kot drugod po državi. »Ni utemeljenega razloga, da ravno na Ptuju ne bi bila omogočena izgradnja urgentnega centra. Za izgradnjo tega se je namreč izvedlo precej aktivnosti. Ker ministrstvo nasprotuje dodatnemu zadolževanju bolnišnice, je bilo narejenih kar nekaj korakov, ki bi pripomogli k rešitvi pri zagotavljanju potrebnih lastnih sredstev za izgradnjo. Ponujena je bila rešitev s prerazporeditvijo dobička doma upokojencev, našel se je zasebni investitor, ki bi pomagal zagotoviti manjkajočih 800 tisoč evrov in predlagane dobrodelne akcije. Aktivnosti poslancev, zahteva vseh županov Spodnjega Podravja ter več sestankov občinskih predstavnikov, Splošne bolnišnice Ptuj, predstavnikov parlamentarnih koalicijskih strank in ministra Žmavca niso dosegli želenega epiloga. Ministrica se že skoraj dva meseca od podane vloge za sestanek s strani županov ptujskega območja ne odziva in jih ne želi sprejeti,« poudarja Orešek in v imenu liste nadaljuje, da Kolar Celarčeva tokrat ne bo mogla spregledati množice podpisov peticije, ki jih bodo zbrali. »Pričakujemo, da aktivneje pristopi k reševanju problematike in nas posluša, ter naj ne bo le pasiven opazovalec dogajanja,« je sklenil. Kot navajajo v Društvu ZA Ptuj, jim je po vseh zapletih kot edina možnost preostala le še peticija.
Drugorazredni državljani
STA
Župan Miran Senčar noče, da bi bili prebivalci tega dela Slovenije manj vredni od drugih.
Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, pa pojasnjuje, da se je ta lista odločila za peticijo zaradi nedopustnega neodzivanja ministrstva za zdravje v zvezi z nujno potrebnim urgentnim centrom na Ptuju. Ta je po njegovem mnenju ne samo neupravičeno izpadel s prvotnega seznama urgentnih centrov po Sloveniji, temveč je zdaj tudi tarča sprenevedanja v vladi.
Poleg tega, poudarja župan, morajo biti prebivalci tega območja Slovenije deležni enake zdravstvene oskrbe kot preostali državljani, a čedalje bolj ugotavlja, da denar vendarle ni poglavitni problem. »Ne samo Mestna občina Ptuj, temveč tudi širša lokalna skupnost, sosednje občine, politika na regionalni ravni, javnost in drugi smo si edini ter pri tem nastopamo enotno. Ptuj nujno potrebuje urgentni center in ne pristaja na to, da so prebivalci tega dela Slovenije manj vredni od preostale države ter tretirani kot drugorazredni državljani. Tukaj ne gre za 'merjenje moči', ampak za življenje ljudi. Zato je nedopustno, da se ministrstvo za zdravje ne odziva in tako omalovažuje pomembnost te problematike,« je sklenil Senčar.
STA
STA
