Spodletel poskus

Pravnomočno obsojeni ostajajo v politiki

M.K./STA
30. 11. 2016, 10.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Tudi v novem poskusu za spremembe volilne zakonodaje, s katerimi bi iz politike izločili pravnomočno obsojene, očitno ni zadostne podpore.

STA
Da "gre za politično maščevanje slovenske politične levice prvaku SDS", sta prepričana Vinko Gorenak in Branko Grims.

Za rešitev, ki jo je v isti obliki za vse funkcionarje predlagala koalicija, namreč pri prvem zakonu iz svežnja - noveli zakona o volitvah v DZ - na odboru ni bila zagotovljena zahtevana dvotretjinska večina.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je sicer danes nadaljeval v začetku oktobra začeto obravnavo zakonskih sprememb in takoj prešel k glasovanju o dopolnilih. Kot je pojasnil predstavnik predlagatelja sprememb Jani Möderndorfer (SMC), so se po opravljeni razpravi dodatno posvetovali z ministrstvoma za pravosodje in javno upravo in uskladili dopolnilo, s katerim bi za vse funkcionarje, ki so v tem volilnem paketu, veljala povsem enaka pravila.

Dopolnilo koalicijskih SMC, DeSUS in SD je predvidevalo, da pravice biti voljena ne bi imela oseba, ki je pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta, in sicer v času prestajanja kazni, eno leto po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.

Nasprotovanje predlagani rešitvi so izrazili v SDS, Vinko Gorenak in Branko Grims pa sta menila, da so spremembe pisane na konkretnem primeru. Kot je dejal Gorenak, "gre za politično maščevanje slovenske politične levice prvaku SDS". Za dopolnilo je nato glasovalo 11, proti pa šest članov odbora, kar ni zadostovalo za njegovo sprejetje, saj je pri zakonu o volitvah v DZ zahtevana dvotretjinska večina.

Odbor je pred tem zavrnil tudi dopolnilo, ki so ga predlagali v SDS, kjer so želeli, da bi omejitev veljala tudi za tiste, ki so času do volitev 8. aprila 1990 sodelovali s Službo državne varnost, vojaško obveščevalno in vojaško varnostno službo nekdanje JLA.

Möderndorfer je ocenil, da gre za "svojevrsten lustracijski amandma", postavlja pa se mu tudi vprašanje glede ugotavljanja, ali je nekdo dejansko opravljal takšno delo. Gorenak se je odzval z besedami, da je seveda to neke vrste lustracijski člen, "a v drugih državah so s tem že zdavnaj opravili, slovenska politična levica pa še ni".

Po zavrnitvi dopolnila koalicije je Möderndorfer predlagal prekinitev seje odbora. Ugotavljal je, da spremembe očitno nimajo zadostne podpore, v času do nadaljevanja pa naj bi glede na to uskladili druga dopolnila, s katerimi bi sicer uredili drugo materijo, vezano na dostopnost volišč za invalide, glasovanje po pošti in reprezentativnost mestnih občin.