Novice Svet24

Temu primerno letošnja kampanja ob Svetovnem dnevu AIDSA poteka pod sloganom »Za preventivo«. Kampanji se je pridružilo tudi ministrstvo za zdravje. Ob tej priložnosti so poudarili, »da je za učinkovito preprečevanja HIV in drugih spolno prenosljivih okužb najpomembneje, da povečamo uporabo kondoma med prebivalci, še posebej med mladimi in osebami, ki imajo več spolnih partnerjev oziroma jih pogosteje menjavajo«. Dosledna in pravilna uporaba kondoma znatno zmanjša verjetnost za okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. To v ministrstvu za zdravje še posebej polagajo na srce moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), ob tveganem vedenju jim svetujejo, da naj čimprej opravijo testiranje, saj bo zdravljenje v tem primeru uspešnejše, okužba pa zamejena.

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pojav ni omejen zgolj na Slovenijo

Kako se širi

HIV se najpogosteje širi s spolnimi odnosi z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana.

V Sloveniji namreč beležimo porast okužb s HIV – podoben pojav opažajo tudi drugod v razvitem svetu. Največ jih je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. »Porast je verjetno posledica bolj tveganega vedenja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi kot tudi uspešne promocije testiranja. Slednje se odraža tudi v tem, da smo letos zabeležili najnižji delež poznih diagnoz v zadnjih desetih letih, kar je pomemben premik naprej,« je povedala direktorica direktorata za javno zdravje in predsednica Komisije za AIDS Mojca Gobec.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so sporočili, da Slovenija po razpoložljivih ocenah v skupini MSM ostaja pod petimi odstotki.

V obdobju med letoma 2006 in 2015 je bilo v Sloveniji prijavljenih 442 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letno število se je gibalo od 33 v letu 2006 do 55 v letu 2011. V letu 2016 do vključno 22. novembra pa je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje prijavljenih že 56 novih diagnoz okužbe s HIV, več kot kadarkoli doslej v enem letu. Največ (46) med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Strahu ni več

Strokovnjaki ugotavljajo, da je zaradi učinkovitega zdravljenja popustil strah pred okužbo s HIV in drugimi spolno prenosljivimi okužbami. Kot so povedali v UKC Ljubljana, današnje generacije niso doživele smrtnega strahu, medtem ko je bil AIDS nekoč sinonim za smrt. Uporaba kondoma je tako konec devetdesetih let prejšnjega stoletja postala stalnica, v zadnjih desetih letih pa se v populaciji MSM ponovno pojavljajo tradicionalni vzorci spolnih odnosov brez uporabe kondoma oziroma vedenja izpred obdobja epidemije okužbe s HIV.

Vse bolj izpostavljeni

Nizka stopnja epidemije

»Po kriterijih razširjenosti epidemija HIV, ki jih določata UNAIDS in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija še zmeraj uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. S HIV živi manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, kar je relativno malo v primerjavi z ostalimi državami v Evropski uniji,« sporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Svoje so naredile tudi spremembe v družbi in sodobne tehnološke možnosti, ki omogočajo enostavnejši način spoznavanja partnerjev. Tako se je lažje dogovoriti za spolne stike, kar pri osebah z več partnerji poveča možnost prenosa virusa HIV in ostalih spolno prenosljivih bolezni. Vse pogostejše so tudi tako imenovane »kemseks zabave«, kjer se družijo med seboj bolj ali manj nepoznane osebe, ki se dogovarjajo po spletu oziroma preko mobilnih aplikacij. »Uporaba različnih drog, kot so gama hidroksibutirat (GHB), mefedron, metamfetamin in druge, bistveno zmanjša prištevnost ter hkrati bistveno poveča spolno vzburjenost in poveča ter podaljša željo po spolnih odnosih: zato na tovrstnih srečanjih udeleženci že po kratkem času opustijo uporabo kondoma in se predajo nezaščitenemu spolnemu vedenju,« so povedali v UKC Ljubljana.

Še vedno pa ima velik vpliv stigma, saj se ljudje bojijo, da bodo pri njih odkrili HIV, da bodo zaradi tega zaznamovani in da bi se razvedelo za njihovo bi- ali homoseksualnost.

Kombinirana preventiva

HIV je v Sloveniji predvsem spolno prenosljiva okužba. Tako kot se je uveljavilo kombinirano zdravljenje, se uveljavlja tudi kombinirana preventiva – kombinacija temeljne preventive s promocijo varnejše spolnosti, vključno s promocijo pravilne in dosledne uporabe kondoma oziroma lubrikanta. Sem spada tudi poznavanje partnerja, ki pa je zaradi stigme zelo oteženo. Številni za svojo okužbo sploh ne vedo – ti so gonilna sila HIV epidemije v Sloveniji in zaenkrat vse kaže, da se ta skupina le še povečuje. V UKC Ljubljana ocenjujejo, da je pri približno 30 odstotkih oseb okužba s HIV še neprepoznana.

Največji optimisti v naslednjih petih do desetih letih pričakujejo cepivo proti HIV, še večji optimisti pa ozdravitev. Trenutno pa nam ne preostane drugega kot preventiva, opozarjajo v UKC Ljubljana.

Profimedia

Različne možnosti testiranja

Testiranje na HIV je najširše dostopno in ne za uporabnika ne za zdravnika ne predstavlja dodatnega finančnega bremena, sporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Zdravstveni domovi, zasebni zdravniki oziroma izvajalci s koncesijo, socialnovarstveni zavodi, ki so sami izvajalci splošne ambulante oziroma otroškega ali šolskega dispanzerja ter bolnišnice za programe splošnih ambulant, ginekoloških dispanzerjev, ginekoloških ambulant, ambulant za bolezni dojk in zdravljenje borelioze lahko obračunavajo posebej testiranje HIV v skladu s priporočili Ministrstva za zdravje.« Na razpolago je tudi anonimno brezplačno testiranje na HIV ter hepatitisa B in C na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Testirati se je mogoče tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji.

Prvič več kot dva milijona primerov

Število okužb s HIV v Evropi je prvič preseglo mejo dveh milijonov. K temu število je prispevalo 153.407 novih primerov okužb, zabeleženih lani, kar predstavlja 7-odstotni porast in največje število od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so začeli beležiti te podatke.

- 27.022 novih okužb je bilo diagnosticiranih v državah Zahodne Evrope (18 odstotkov). Na podlagi tega glede na prejšnje desetletje ni mogoče govoriti o znatnem upadu.
- 5.297 novih okužb je bilo diagnosticiranih v državah Srednje Evrope (3 odstotki). Čeprav stopnja epidemije ostaja nizka, je porast v primerjavi z zadnjimi 10 leti znaten.
- 121.088 novih okužb je bilo diagnosticiranih v državah Vzhodne Evrope (79 odstotkov). Število se je v zadnjem desetletju več kot podvojilo. Število primerov AIDS se je na tem območju v zadnjih 10 letih povečalo za 80 odstotkov.