»Rada bi povedala, da ne vem, ali sem kdaj živela tako polno, kot živim zdaj, odkar sem izvedela za raka. Kot bi me nekaj brcnilo v ta zadnjo in me naučilo ceniti življenje. Ceniti vsak trenutek. Ne izgubljati časa z ljudmi, ki tega niso vredni, in ceniti tiste, ki so vredni,« pravi 34-letna Darja Molan Požun z Rake v svoji knjigi Vem, da zmoreš, Darja, ki jo je izdala po uspešnem zdravljenju raka dojke.

Med kemoterapijo
osebni arhiv
Med kemoterapijo je Darja seveda ostala brez las.

Mamica štiriletne hčerke Eli je danes presrečna, da še živi. Kot 30-letna samohranilka je zbolela za kruto boleznijo in brez njenega vztrajanja in zavzetosti bi bilo res lahko drugače.

Ko je pred tremi leti v dojki začutila premikajočo se bulico, ki je bila velika kak centimeter, se je takoj odpravila k svojemu ginekologu. A ta jo je po ultrazvoku potolažil, da gre verjetno le za vodno cisto. Dobila je napotnico za hitro obravnavo, a zaradi zapleta z datumi na dan pregleda v ambulanti za bolezni dojk v Brežicah ni prišla na vrsto. Ker je bulica rasla, se je odpravila po novo napotnico (ginekolog ji je znova dejal, da gre le za vodno cisto!). Tokrat je odšla v novomeško ambulanto. Hitro je bila na vrsti in dobila diagnozo – rak. Takrat je bila bulica velika že tri centimetre.

Ginekolog jo je tolažil, da gre verjetno za vodno cisto. A preden so ji zaradi zapletov diagnosticirali raka, je bulica zrasla že za dva centimetra.

Še gen BRCA

»Da imam raka, je bil seveda šok, svet se mi je obrnil na glavo,« pripoveduje Darja, ki pa je hitro ukrepala. Že naslednji dan je bila na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer so se zelo zavzeli zanjo. Tri tedne je čakala na operacijo. Ker je šlo za invazivnega raka, je prišla v poštev le kemoterapija. Imela jih je osem. Vmes so Darjo testirali na okvarjeni gen BRCA in izkazalo se je, da ga ima. Svetovali so ji odstranitev obeh dojk, in ker je skoraj stoodstotna možnost, da se rak ponovi, se je odločila še za to.

V družinah, kjer se deduje mutacija gena BRCA, je praviloma več članov, ki zbolijo za rakom dojk ali jajčnikom pred 50. letom. In res, tudi Darjini mami so v jajcevodu odkrili raka. Kot pravi Darja, sta bili obe preizkušnji zanjo težki – njena in mamina bolezen.

Da je zmogla, so ji ob strani vseskozi stali njeni najbližji, družina, prijatelji … Najbolj ji je moč dajala hčerkica. Pri zdravljenju pa ji je zelo pomagalo tudi pisanje blogov, kasneje se je odločila, da izda še knjigo.

Porocna slika
osebni arhiv
Letos se je poročila z izbrancem Robertom.

Pomagati želi tudi s knjigo

»S knjigo in predavanji želim storiti, kar lahko – ozavestiti ženske o tem, kako pomembno je redno samopregledovanje dojk in da se je treba zavzeti zase, biti samoiniciativen in vztrajati. Treba je vedeti, da morajo ambulante po navodilih onkološkega inštituta bolnice z novonastalimi tvorbami v dveh tednih sprejeti in jih pregledati. Vsi tega žal ne upoštevajo. A letos smo izgubili že kar nekaj mladih deklet, ki jih zdravniki niso jemali resno. Če bom s svojo knjigo in predavanji pripomogla, da rešim vsaj kako življenje, bom vesela,« pravi.

Se ji je pa v času zdravljenja zgodilo tudi marsikaj lepega. Med drugim je spoznala svojega moža, ki je njena sorodna duša. Kot univerzitetna diplomirana inženirka elektrotehnike je po ozdravitvi dobila službo v podjetju v bližnjem kraju. Življenje se ji je le obrnilo na bolje. A za to se je morala zelo potruditi!