Mariborski park

Pozor! Napadalna želva hlastavka je vse večja in še vedno na begu!

Gabrijel Toplak
26. 10. 2016, 07.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Želva je velika približno 30 centimetrov, kar pa po besedah strokovnjakov ne pomeni, da ni nevarna. Na mestni občini se za izlov s posebnimi pastmi niso odločili.

Facebook
Želva je precej hitro postala prava zvezda in je bila tudi pogosto zelo aktivna na družbenih omrežjih.

Pisal se je ponedeljek, 30. maja 2016. Za številne Mariborčane povsem običajen dan, pristojni urad na Mestni občini Maribor (MOM) pa so tega dne obvestili, da so pri zgornjih ribnikih v Mestnem parku opazili želvo hlastavko, tujerodno vrsto, ki je lahko nevarna.

Imela naj bi enega od najmočnejših ugrizov v živalskem svetu.

Ta vrsta želve, pravijo ji tudi aligatorska želva, ima izredno močne čeljusti, so opozarjali obiskovalce parka in jo še podrobneje opisali: »Od rdečevratk, ki so najbolj pogoste v ribnikih v parku, se razlikuje po oklepu, ki je majhen in vanj ne more skriti telesa, barvi in velikosti. Navadna hlastavka zraste do največ 65 centimetrov, teža pa je odvisna od tega, kako se hrani. Lahko ima tudi od 25 do 30 kilogramov. Imela naj bi enega od najmočnejših ugrizov v živalskem svetu.« Že čez nekaj dni je želva hlastavka, ki se po skoraj petih mesecih še vedno uspešno skriva, postala prava zvezda in je bila kar nekaj časa zelo aktivna na družbenih omrežjih.

Ne videna ne najdena

Marko Plečko iz podjetja Nipa, ki skrbi za Akvarij-terarij Maribor, je za Svet24 sporočil, da želvo od objave na družbenem omrežje Facebook niso več videli niti našli. »Ta želva je lahko v ribnikih mariborskega mestnega parka že kar nekaj časa in malo verjetnosti je, da jo bomo našli. Tudi zato, ker ni bistveno večja od želv (rdeče in rumenovratke), ki živijo v ribnikih kot tujerodne invazivne vrste,« je pojasnil Plečko.

Nevarna za mimoidoče

Nino Kirbiš iz Herpetološkega društva

"Želva bo sčasoma zrasla ter bi jo zdaj, ko je manjša, lažje obvladali in ulovili."

Nino Kirbiš iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica pa pravi, da so nemudoma, ko so izvedeli, da se je navadna hlastavka prvič pojavila na območju treh ribnikov, komunicirali z mestno občino. »Kot strokovnjaki na področju izlova tujerodnih vrst želv smo jim predlagali izlov s posebnimi pastmi. Na prošnjo občine smo pripravili finančno ponudbo za izlov, ki smo jo v začetku junija poslali tamkajšnji referentki, a so nas pozneje obvestili, da bodo počakali, da bodo želvo spet opazili. Z nadaljnjimi ukrepi občine nismo bili seznanjeni, vendar do izlova ni prišlo,« je razložil Kirbiš.

Pozneje so v društvu ugotovili, da je želva velika približno 30 centimetrov, in po Kirbiševih besedah lahko poškoduje nevedne mimoidoče. »Želva bo sčasoma zrasla ter bi jo zdaj, ko je manjša, lažje obvladali in ulovili. Seveda pa se težave tukaj ne končajo. Čeprav je tujerodne živali prepovedano vnašati v naše okolje, se to še vedno dogaja. Že več let spremljamo področje invazivnih vrst in ugotavljamo, da v Sloveniji še vedno ni urejena ustrezna nacionalna zakonodaja, prav tako ni vzpostavljen sistem, ki bi deloval na tem področju. Tako recimo ni nikjer predpisano, kaj naj bi z želvo hlastavko naredili, če jo ulovimo. Prav tako je na območju Treh ribnikov nelegalno izpuščenih še več drugih invazivnih vrst želv in rib, ki vplivajo negativno na naše domorodne vrste in bi jih prav tako bilo treba izloviti. V državi trenutno za takšne primere nimamo ustreznih azilov, kamor bi lahko te invazivne živali premestili,« je poudaril Kirbiš.