Države na balkanski migracijski poti

Cerar: Nezakonitih migracij ne bomo več dovolili

S.R./STA
24. 9. 2016, 16.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Na Dunaju, kjer je danes potekal vrh držav na balkanski migracijski poti, so se srečali voditelji 11 držav ob balkanski migracijski poti. Strinjali so se, da je treba storiti še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije.

Bobo
"Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena,"

"Naša skupna ugotovitev je bila, da moramo storiti še več, da preprečimo ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije," je po vrhu za slovenske medije dejal Miro Cerar. Države morajo po njegovih besedah s skupnimi močmi okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami, storiti pa je treba tudi vse, kar je mogoče, da se bo sporazum med Turčijo in EU o vračanju nezakonitih migrantov izvrševal.

"Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena in na podlagi tega se bodo sprejemali ukrepi tako v bilateralnem smislu, v sodelovanju med državami, kot tudi v koordinaciji od Nemčije preko Slovenije do Grčije," je poudaril Cerar.

Voditelji v prihodnje pričakujejo dodatna prizadevanja Grčije, da bi bolje uresničevali dogovorjeno vračanje beguncev. Cerar pričakuje tudi, da bosta od oktobra naprej začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč.

"Nujno moramo skleniti dogovore s tretjimi državami, še posebej afriškimi, kot je Egipt, pa tudi s Pakistanom in Afganistanom"

Radikalne izjave, kot je tista madžarskega premiera Viktorja Orbana o izselitvi migrantov na otok zunaj EU, pa za Cerarja "niso sprejemljive". "Urediti moramo celovit, evropski pristop do migracij," je še poudaril.

Premier Miro Cerar se je ob robu srečanja na Dunaju odzval tudi na napoved interpelacije zoper vlado. Pravi, da razloga zanjo ni. Če pa jo bodo poslanci SDS vložili, bo to po njegovih besedah "priložnost, da ponovno pojasnimo, kaj smo v dveh letih dosegli". Po Cerarjevih besedah to ni primeren način obravnavanja vlade, ampak očitno se nekateri že osredotočajo na volitve.

Srečanja se je udeležila tudi Angela Merkel, ki je ocenila, da je bilo doslej v evropskem boju proti nezakonitemu priseljevanju narejenega veliko, še zlasti v primerjavi s položajem pred približno letom dni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Nujno moramo skleniti dogovore s tretjimi državami, še posebej afriškimi, kot je Egipt, pa tudi s Pakistanom in Afganistanom, (...) tako da postane jasno, da bodo tisti, ki nimajo pravice ostati v Evropi, vrnjeni v njihove domovine," je po srečanju na Dunaju dejala Merklova.

Obljubila je dodatno pomoč najbolj z migranti obremenjenima Grčiji in Italiji in napovedala, da bo Nemčija iz teh držav na mesec sprejela po več sto tistih, ki bodo imeli pravico do azila. Ti ljudje potrebujejo perspektivo, je poudarila.

Vračanje tistih, ki jim bo prošnja za azil zavrnjena, pa bo treba okrepiti, se je še zavzela nemška kanclerka. Zato pa je treba okrepiti tudi sklepanje omenjenih sporazumov s tretjimi državami, je še ponovila.

Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 300.000 ljudi.

Marčni dogovor EU s Turčijo o vračanju nezakonitih migrantov v zameno za več milijard pomoči in drugih ponudb je dokaj učinkovito ustavil migracijsko pot iz Turčije na grške otoke in potem naprej preko Zahodnega Balkana v Evropo. A po drugi strani se je okrepil tok iz Egipta in Libije preko Sredozemskega morja v Italijo.

Po podatkih Združenih narodov je Sredozemsko morje letos prečkalo več kot 300.000 ljudi, kar je sicer manj od okoli 520.000, kolikor so jih našteli v prvih devetih mesecih lanskega leta. Toda po drugi strani bi lahko število žrtev - letos so jih našteli 3500 - preseglo lansko, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.