Stanje v UKC Maribor

Pijani pacient grozil z nožem

Gabrijel Toplak
2. 9. 2016, 07.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Po tragediji v Izoli se veliko govori o nasilju v bolnišnicah. Preverili smo stanje v UKC Maribor. Tam ne beležijo povečanja potreb po dodatnem in okrepljenem varovanju, a vseeno načrtujejo varnostne okrepitve. Poleg pogostejših obhodov dopoldne in popoldne bodo varnostniki ponekod fizično prisotni 24 ur.

STA
Niso vedno pacienti tisti, ki verbalno grozijo in žalijo medicinsko osebje v mariborskem UKC. Velikokrat so to njihovi spremljevalci.
Največji zaposlovalec v Mariboru in okolici
V bolnišnici je več kot 2900 zaposlenih, od tega približno 530 zdravnikov specialistov in specializantov različnih strok, skoraj 1500 jih je v zdravstveni negi. Na 1311 bolniških posteljah ležijo bolniki povprečno sedem dni, na leto odpustijo nekaj več kot 52.000 bolnikov. Povprečna zasedenost postelj je 76,7-odstotna.

Četudi je tragedija v izolski bolnišnici, v kateri je 70-letni bolnik do smrti ustrelil svojega zdravnika in dva policista (eden izmed njiju je umrl, op. p.), odprla vprašanje izvora nelegalno posedovanega orožja, ki ga je uporabil storilec, ki si je kasneje sodil sam, se mnogim postavlja vprašanje varnosti v zdravstvenih ustanovah. Še posebej ker so mnogi direktorji na sestanku na temo varnosti v bolnišnicah izpostavili, da se s primeri nasilja soočajo povsod.

Zanimalo nas je, kako je za varnost poskrbljeno v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, ki je druga največja zdravstvena ustanova v državi in v katerem letno opravijo več kot 400.000 ambulantnih pregledov. Zdravstveno dejavnost opravljajo namreč tudi za območja občin Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica, prav tako za območji upravnih enot Ptuj in Ormož. Z nekaterimi subspecialnimi dejavnostmi pa pokrivajo še potrebe preostalega dela severovzhodne Slovenije in sosednje Koroške.

Ni potreb po poostritvi

O varnosti v UKC Maribor so za Svet24 spregovorili dr. Roman Košir, predstojnik tamkajšnjega urgentnega centra, Bojan Vračko, pomočnik direktorja za oskrbo, vzdrževanje in investicije, ter diplomirana medicinska sestra Renata Mlakar, tudi strokovna vodja zdravstvene nege urgentnega centra. Sogovorniki so v uvodu poudarili, da v UKC Maribor sicer za zdaj ne beležijo povečanja potreb po dodatnem in okrepljenem varovanju, vseeno pa v prihodnje načrtujejo varnostne okrepitve na območju urgentnega centra. Varnostniki bodo namreč opravljali pogostejše obhode dopoldne in popoldne, medtem ko bodo v urgentnem centru tudi ponoči stalno fizično prisotni.

Že zdaj 24-urno varovanje

Varnostniki so na nekaterih oddelkih prisotni že zdaj. Štiriindvajseturno prisotnost varnostnika imajo na glavnem vhodu v UKC, pri čemer eden izvaja obhode po zunanjih in notranjih prostorih. Ves dan je prisoten varnostnik tudi na oddelkih za psihiatrijo in onkologijo. »Na oddelku za pljučne bolezni je zagotovljena deveturna prisotnost varnostnika v nočnih urah, od 1. septembra pa se bo zagotavljala 24-urna prisotnost. Na oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) je zdaj prisoten varnostnik od 15. do 7. ure zjutraj (izven rednega delovnika), v soboto in nedeljo pa 24 ur, medtem ko je na kliniki za pediatrijo prisoten varnostnik osem ur v dopoldanskem času in v kirurški stolpnici od 18. do 6. ure,« je pojasnil Košir.

Verbalni konflikti vsak dan

Gabrijel Toplak
Dr. Roman Košir, predstojnik tamkajšnjega urgentnega centra v UKC Maribor

Glede groženj pa sogovorniki pravijo, da jih je največ na območju urgentnega centra. »Teh so večkrat deležne medicinske sestre kakor zdravniki, predvsem na sprejemu in triaži,« pravi predstojnik urgentnega centra. Medicinska sestra nadaljuje: »Verbalni konflikti so prisotni skoraj vsak dan, predvsem pozno zvečer ali ponoči. Iniciatorji so navadno vinjene osebe. Niso pa vedno pacienti tisti, ki bodisi zaradi prisotnosti opojnih substanc bodisi zaradi predolgih čakalnih vrst in stresa verbalno grozijo in žalijo medicinsko osebje. Velikokrat so to njihovi spremljevalci. Pogosto je tudi tolčenje po steklu na triažnem prostoru. K sreči so namerni fizični napadi na medicinske sestre zelo redki.«

Čakalne vrste

In kaj po njihovem botruje izbruhom jeze? Nervoza pacientov je pogosto povezana tudi s čakalnimi vrstami. Daljše ko so, bolj so ljudje nervozni in možnost za konflikte in grožnje se veča. »Kar zadeva groženje z orožjem, beležimo osamljen primer pred leti, ko je vinjen pacient iz vrečke potegnil nož, grozil in ga odložil šele po dolgem pregovarjanju. Večinoma takšne ekstremne dogodke ogroženi tudi prijavijo pristojni službi,« je razložil Vračko.