Prekmurski deček

Nov primer krutega odvzema otroka

Simon Rosc
23. 8. 2016, 19.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Iz Prekmurja prihaja še ena grozljiva zgodba trpeče družine – tej je CSD Murska Sobota iztrgal takrat komaj 6-letnega sina. Kaj točno se je dogajalo, je žal zavito v skrivnost, izvemo lahko le tisto, kar povedo starši, saj se CSD skriva za zakonitostjo o varovanju poklicne skrivnosti.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Glede na zgodbe, ki smo jim bili priča v zadnjem času in imajo svoj izvirni greh nekje v pisarnah centrov za socialno delo, se laiki povsem legitimno sprašujejo, ali odgovorne institucije pri nas res vedno delujejo v korist otrok. Centri za socialno delo (CSD) seveda trdijo, da je tako, drugi vpleteni pa ob sporih niso takšnega mnenja.

Tokratna travmatična zgodba prihaja iz Prekmurja, nenavadne reči so se odvijale na CSD Murska Sobota. Zgodba se začne že leta nazaj, a ključen v tej zgodbi je odvzem otroka, takrat starega komaj šest let (imena otroka v članku ne bomo razkrili), materi V. H. Maja 2015 deček namreč ni več prišel domov, temveč ga je CSD odvzel staršem in ga iz šole odpeljal k rejnikom. Zdaj CSD od mame zahteva, naj se zaradi zasvojenosti udeleži posebne terapije odvajanja od drog. Kot trdi mama, bi po zahtevi CSD tja morala iti za tri leta.

Nič ni vredno strokovno mnenje

Mamica je ob odvzemu sina zapisala: »Sin je odvzet začasno. Edini problem je, da zahtevajo, da grem za tri leta v komuno. Kaj bom jaz v komuni, če že 13 let ne jemljem nobenih prepovedanih substanc.«

sta
Dr. Andrej Kastelic opozarja, da je CSD posegel na področje, ki ni v njegovi pristojnosti.

Mati je resda nekdanja odvisnica od drog, a teh zdaj že nekaj let ne uživa, kar je potrdil tudi psihiater dr. Andrej Kastelic v svojem strokovnem mnenju: »Ni razloga, da ne bi bila sposobna za skrb in vzgojo otrok. Zdravljenje z buprenorfinom (ob tem, da pacient abstinira in je urejen) ne more biti samo po sebi razlog, da oseba ne more biti skrbna mati ali oče – kar sem navedel že v izvidu 2014. V kolikor drži, da CSD zahteva, da se V. H. vključi v terapevtski program (komuno ali terapevtsko skupnost), s tem posega na področje, ki ni v njihovi pristojnosti, in je tak pristop nedvomno diskriminatoren. Je brez znakov pridružene duševne motnje, stabilna. Jemanje terapije pri pacientih nikakor ne more biti ovira za uspešno starševstvo, če so seveda ljudje pri tem urejeni in stabilni, kot gospa V. H. po mojih podatkih je.«

Povsem istega mnenja je psihoterapevt in defektolog Herman Vernik, ki je v svojem mnenju med drugim zapisal: »Oba že več let ne konzumirata drog in sta pod redno zdravnikovo kontrolo. Torej ni nobenega objektivnega razloga za vključitev komuno.«

Mamica o izkušnji s CSD

"Nič nam niso mogli in so si izmislili komuno, da me odtujijo od otrok. To sem odklanjala, ker sem vedela, da mi sina potem sploh ne bodo vrnili. Pet let nisem mogla najti prave pomoči; po petih letih sem našla psihoterapevta. Ta je v roku štirih mesecev naredil to, česar CSD ni bil zmožen pet let. Oni (CSD) so nam naredili več škode kot pa nudili pomoči." 

Brez konkretnih odgovorov

Zakaj je torej CSD Murska Sobota ravnal tako, kot je? S konkretnimi vprašanji smo se obrnili na CSD Murska Sobota, od koder pa so nam odgovorili, da podrobnosti primera zaradi varovanja koristi otroka ne morejo razkriti, zato so nam poslali le splošno pojasnilo, ki pa ni odgovorilo na nobeno od zastavljenih vprašanj.

Kot nam je uspelo razbrati iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, droge sicer niso edini razlog za odvzem otroka. Šlo naj bi tudi za pogoste prepire med mamo in očetom, ki so nekajkrat zmotili tudi sosede. A kot trdi V. H., je bilo to pred leti, stanje pa je zdaj precej bolj mirno. Starša v skladu z mnenjem Vernika tudi redno obiskujeta družinsko terapijo, kjer se učita pozitivne komunikacije in ustreznega reševanja konfliktnih situacij, kar je med drugim pogoj za vrnitev otroka v družino.

Vpliv delavcev CSD

Še bolj skrb vzbujajoče pa je mnenje, ki ga je prav tako podal Vernik in se nanaša na odvzetega otroka. »Sin je v rejništvu dokaj zanemarjen in trpi, ker ne more biti s starši in sestro,« je zapisal.

Mamica pa pripoveduje o škodljivih učinkih delavcev CSD še na njeno hčer, ko je obiskovala 8. razred: »Spet so prišli iz CSD 3. teden in jo klicali iz pouka. Prišla je domov, jokala, da ne gre več v šolo.« Vsekakor moramo priznati, da ima vsaka medalja dve plati, čeprav to, ko gre za otrokove koristi, težko sprejmemo, še posebej glede na mnenje g. Vernika: »Občutek imam, da je socialni delavec nastrojen proti družini, čeprav bi moral družini pomagati, da se čim prej uredi. V bistvu je do teh dveh partnerjev sovražno nastrojen.«